Torek, 4. 12. 2007, 9.36
8 let, 6 mesecev
Martinova gos
Za vinogradnika je, takoj za trgatvijo, pomembno martinovo oziroma čas, ko sv. Martin spremeni mošt v vino. Ta čas zraven vinogradnikov težko pričakujemo tudi vsi tisti, ki smo željni žlahtne kapljice ter seveda pestre kulinarike, ki vse skupaj spremlja. Verjetno nam ni potrebno posebej navajati, za kakšno slavje tukaj gre. Martinovo pojedino, seveda. Za martinovo je na mizi pečena gos. Gos pa zato, ker jo srečamo v vseh legendah o tem svetniku. Kjer pa gosi ne redijo, jo nadomešča raca oziroma petelin.
Očiščeno gos težko najmanj dva kilograma natremo s soljo in znotraj z poprom, majaronom in strto kumino ter nadevamo s sadjem: jabolki, hruškami ter po želji tudi z olupljenimi kostanji. Odprtino nato zašijemo ter gos položimo na hrbet v pekač, zalijemo z vinom in počasi pečemo. Gos obračamo, da je lepo pečena na vseh straneh. Pred koncem peke gos premažemo z žganjem, da lepo porumeni. Poleg martinove gosi pa se dobro priležejo mlinci.
Gos postavimo v globok lonec, dodamo očiščeno in na kolute narezano korenje, peteršilj, začinimo z začinko in dodamo toliko vode, da prekrijemo gos. Kuhamo na zmernem ognju približno eno uro in pol. Gos vzamemo iz lonca in jo razrežemo na večje kose. Shranimo 4 dl vode, v kateri se je kuhala gos, ostalo zavržemo. Čebulo očistimo in sesekljamo; nato jo popražimo na segretem olju, ki ji dodamo lovorov list, ostale začimbe, popramo, solimo ter dodamo narezano meso. Zalijemo z vinom, nato pa dušimo na majhnem ognju vse dokler se meso popolnoma ne zmehča. Vsake toliko časa meso zalijemo z juho, v kateri se je kuhala gos. Tik pred koncem kuhanja vmešamo moko v malo vode, dodamo žličko slivovega džema ter zalijemo s toliko juhe, da dobimo omako. Še enkrat na kratko prekuhamo in postrežemo s prilogo iz mlincev ali pa s kuhanim krompirjem v oblicah.