Sreda, 17. 6. 2026, 4.00
3 tedne, 6 dni
Prek meja (90.): Marjanca Polutnik
Marjanca Polutnik svoj novi dom našla v Dominikanski republiki, kjer živi večne počitnice
V tokratni rubriki Prek meja gostimo zmagovalko prve sezone televizijske športne preizkušnje Exatlon Slovenija Marjanco Polutnik.
Pred tremi leti je Marjanco Polutnik, ki smo jo spoznali kot zmagovalko prve sezone šova Exatlon Slovenija, želja po spremembi popeljala v eksotično državo na Karibih, kjer je našla svoje novo poslanstvo. Njen dom je postala Dominikanska republika, kjer je življenje bolj sproščeno. Danes ima tam svojo nepremičninsko agencijo, zaradi načina dela, ki ne zahteva, da dneve preživlja v pisarni, pa lahko uživa v lepotah, ki jih ponuja ta rajski otok. "Tukaj živiš večne počitnice," nam je povedala in dodala, da ima občutek, da si je tamkajšnje življenje nekako manifestirala, s selitvijo pa se je na neki način tudi na novo rodila in osebnostno močno spremenila. V intervjuju za Siol.net je spregovorila tudi o tem, kaj jo je vleklo na drug konec sveta, kakšne so prednosti in slabosti tamkajšnjega življenja, kakšni so življenjski stroški ter ali bi se kdaj vrnila v Slovenijo.
V tokratni rubriki Prek meja gostimo zmagovalko prve sezone televizijske športne preizkušnje Exatlon Slovenija Marjanco Polutnik. Pred vstopom v oddajo, pa tudi po koncu šova, se je Štajerka ukvarjala z osebnim trenerstvom, v Slovenski Bistrici je imela tudi svoj fitnes, hkrati pa se je posvečala še manekenstvu. Čeprav je bilo njeno življenje v Sloveniji lepo, jo je ves čas vleklo v tujino. Dobro leto po zmagi se je tako odločila kupiti enosmerno letalsko vozovnico in poleteti v eksotično Dominikansko republiko, kjer so snemali tudi priljubljeno adrenalinsko preizkušnjo.
"Čeprav o državi nisem vedela praktično nič, sem že takrat rekla, da bi se rada vsako jutro zbudila s pogledom na palme."
Od snemanja televizijske preizkušnje do novega doma
V Dominikanski republiki je bila prvič, ko so tam snemali Exatlon, in takrat je tudi prvič potovala čez ocean. "Ko sem dobila vabilo za sodelovanje v Exatlonu, sem si rekla, da grem na dopust, saj tako ali tako ne vem, kam grem," nam pove. Tekmovalci so na otoku preživeli tri mesece, živeli so v vili, stika z zunanjim svetom pa niso imeli. "V tistem času nisem dojemala zunanjega sveta, kakšno je tamkajšnje življenje in kako ljudje živijo, saj smo bili ves čas v nekem mehurčku. Čeprav o državi nisem vedela praktično nič, pa sem že takrat rekla, da bi se rada vsako jutro zbudila s pogledom na palme," se spominja.
Med delom v enem izmed fitnesov je spoznala legendarnega košarkarja Michaela Jordana.
Po vrnitvi v Slovenijo je bil njen urnik precej zapolnjen. Zaradi zmage v oddaji so jo namreč čakale številne medijske obveznosti, poleg tega pa se je ukvarjala tudi z osebnim trenerstvom in manekenstvom ter vodila svoj fitnes. A vseskozi je imela občutek, da ji nekaj manjka. "Ves čas me je nekaj vleklo drugam in mi govorilo, naj poskusim, saj nimam česa izgubiti. Sem človek odprte glave in vedno iščem nove priložnosti. Tisti, ki me poznajo, vedo, da ko si nekaj zamislim, to tudi storim. Prvo leto po koncu Exatlona sem torej ostala v Sloveniji, ves čas pa sem govorila, da si želim iti v Dominikansko republiko. Nisem vedela, kako mi bo to uspelo, sem si pa govorila, da moram vsaj poskusiti. Kupila sem enosmerno vozovnico, se pozanimala o osnovnih stvareh, uredila birokracijo in šla. Saj veš, kako pravijo – če ti je nekaj usojeno, bo lepo steklo. Če ti je nekaj namenjeno, ne bo nobenih ovir. In dejansko je tako tudi bilo," nam je povedala.
Svoj novi dom je Marjanca Polutnik našla v mestu Punta Cana na vzhodu države, ki je nastalo šele pred nekaj desetletji, danes pa je tam luksuzno letovišče, kamor z željo po rajskem življenju prihajajo ljudje z vsega sveta. "Punta Cana je pravzaprav letoviško mesto, ki ga je ustvarila neka družina, tukaj postavila prvi hotel, nato pa je vse skupaj začelo rasti in se razvijati. Začeli so graditi blokovska naselja, hiše in vile," razloži. Sprva je v mestu delala kot freelancer (svobodnjakinja, op. p.), ob tem pa opravljala še delo v fitnesu, kjer je imela priložnost povsem naključno spoznati Michaela Jordana in Vina Diesla. V mestu imajo namreč številne znane osebnosti svoje luksuzne nepremičnine in počitniške vile, zato srečanje z njimi ni neobičajno.
Ima svojo nepremičninsko agencijo
Njen prvotni načrt je bil, da v Punta Cani odpre svoj fitnes. "V glavi sem imela sliko, da bi na plaži naredila neke vrste fitnes na prostem. To je priljubljeno recimo v Mehiki. Ampak težko je dobiti dovoljenja in vso potrebno dokumentacijo. Sicer si dosti upam, ne upam pa nekega podjetja odpreti povsem sama, ne da bi poznala sistem," pojasni. Pravi, da je v Dominikanski republiki sistem bolj odprt in ni nekega nadzora: "V Sloveniji mora biti vse, kar zadeva birokracijo, dokumente, organizacijo in inšpekcije, dodelano do pike. Morda še preveč. In to je bil tudi eden od razlogov, da sem šla iz Slovenije, ker ti dejansko vzamejo vse. Ni mi všeč živeti v okolju, kjer moraš vsak dan razmišljati, ali boš preživel mesec. Tukaj pa je sistem malo bolj odprt in še ni toliko nadzora. Tudi davki so prijaznejši."
Osebno trenerstvo je tako opustila in se novembra lani podala na povsem drugačno poslovno pot. Skupaj s še dvema partnerjema je ustanovila nepremičninsko agencijo. Pravi, da je nepremičninski trg tam zelo razvit. "Sploh zaradi tega, ker je Dominikanska republika izmed vseh karibskih držav gospodarsko najmočnejša. In bo takšna tudi ostala, saj ljudje ne bodo investirali nekam, kjer ne vidijo prihodnosti," izpostavi. Prav zaradi ne toliko razvitega sistema so cene nepremičnin precej visoke in niso regulirane. "Se pa kljub temu najde nekaj za vsakogar. Živiš lahko avtentično Dominikansko življenje, če imaš dovolj financ, pa lahko živiš tudi kot kralj."
Medtem ko so se ob začetkih nastanka mesta v Punto Cano selili predvsem prebivalci Santa Dominga (glavno mesto Dominikanske republike, op. p.), saj so iskali priložnosti za boljše življenje, nepremičnine danes v večini kupujejo tujci. Kot pravi Polutnik, je veliko Američanov, Kanadčanov in premožnejših prebivalcev Latinske Amerike, ki prihajajo po boljše življenje. "Dominikanska republika je država, v katero je pribežalo dosti ljudi iz Venezuele, s Kube in iz Kolumbije ter se tukaj ustalilo. Veliko je tudi Evropejcev, predvsem iz Francije in Nemčije," nam pove.
Čeprav je bilo njeno življenje v Sloveniji lepo, je Marjanco Polutnik ves čas vleklo v tujino.
Ljudje živijo v trenutku
V primerjavi s Slovenijo je življenje v Dominikanski republiki bistveno bolj sproščeno. Edina stvar, ki jo moti in se je tudi po treh letih življenja tam ne more navaditi, je ta, da ljudje zamujajo in pozabljajo. "Saj se stvari jemljejo resno, ampak niso tako natančni. Ljudje živijo v trenutku. Če v medijih vidijo nekaj slabega, zaradi tega niso slabe volje. Saj so pod stresom, ampak ga upravljajo čisto drugače. Ker je drugačno okolje, ker so drugačni ljudje, ker je povsod dobra in topla energija, ljudje te sprejmejo. Lahko si drugačen in te bodo vseeno sprejeli. Ni obsojanja in neprimernih pogledov, kot je v navadi v Sloveniji. Tam si, če si uspešen, če se trudiš ali pa če je ženska malo lepša, takoj tarča kritik. Na tebi vedno iščejo slabe stvari. Tega tukaj ni," poudari.
Zato meni, da se mora vsak, ki se preseli v neko drugo državo, spremeniti: "Osebnost, ki sem jo imela v Sloveniji, tukaj ne bi delovala. Kot človek sem se močno spremenila. Saj sem zmagala v Exatlonu in bi lahko vse skupaj veliko bolje unovčila, ampak nisem. Ker mi medijska izpostavljenost v Sloveniji ne odgovarja. Takrat sem se umaknila, saj nisem želela živeti tega življenja. Želela sem iti daleč stran in zaživeti na novo." In to se je tudi zgodilo. Preselila se je na drug konec sveta in si ustvarila povsem novo življenje.
Po treh letih življenja na idiličnem karibskem otoku je ugotovila, da imaš lahko Dominikansko republiko ali rad ali pa ne. Po njenih besedah državo doživiš povsem drugače kot turist, ali pa če tam živiš. "Marsikdo me vpraša, kako lahko tukaj živim. Ker ko brskaš po internetu, vidiš fotografije iz kampov, v bistvu pa ni tako. Ko tukaj živiš vsakdanje življenje, pravzaprav pozabiš, da morje obstaja in da si na najlepšem otoku tega sveta. Sama grem na plažo recimo enkrat na mesec. Sem pa vsak dan hvaležna, da se lahko tukaj zbudim," nam pove.
Ima pa vsaka stvar dobre in slabe plati, zato imajo ljudje tudi slabe izkušnje. "Ko prideš sem kot turist, si bolj v stiku z dominikansko kulturo. Ta je lahko zelo intenzivna oziroma naporna – ljudje ti na plažah prodajajo razne stvari in silijo vate. Ker pa ljudje želijo imeti svoj mir, se lahko počutijo napadene. Ampak tako je tudi v New Yorku ali Istanbulu," pojasni. Ob tem doda, da Dominikanska republika po njenih izkušnjah ni nevarna država, v treh letih se tam še nikoli ni počutila ogrožene, res pa je, da ne hodi na lokacije, kjer bi se lahko tako počutila: "Zvečer ne hodim ven, vedno imam ob sebi ljudi, ki jim zaupam, in to je najpomembneje. Če boš iskal težave, jih boš vedno našel. Ampak sem nisem prišla s tem namenom."
Dominikansko republiko opiše kot zelo lepo državo, vsem, ki bi jo želeli obiskati, pa priporoča, naj ne hodijo v letovišče ali hotel, "ker je to dolgočasno in sploh nimaš občutka, da si tukaj", temveč naj najamejo avtomobil in z njim raziskujejo otok.
Španščine se je naučila v letu in pol, danes govori tekoče
Zelo zanimiva je njena zgodba s španščino, ki je v Dominikanski republiki uradni jezik, a se njihov naglas precej razlikuje od "običajne" španščine. "Ko sem prišla, nisem znala špansko. Pomagalo mi je to, da sem zelo komunikativna in odprta. Rada se učim in poslušam ljudi, zaradi tega sem se tudi naučila jezika. Obstaja več različic španščine in vsaka ima malo drugačen naglas. Ko sem prišla sem in začela poslušati ljudi, sem ugotovila, da to ni enaka španščina, kot sem jo poslušala v telenovelah (smeh, op. p.). Ničesar nisem razumela. Tako da sem začela uporabljati Duolingo (aplikacija za učenje jezikov, op. p.), ampak je bilo zelo težko. Potem pa sem si rekla, da če želim uspeti in služiti denar, se moram naučiti jezika. Saj veliko ljudi govori tudi angleško, ampak s tem, ko se naučiš njihovega jezika, pokažeš spoštovanje do države in ljudi," pravi.
Na začetku se ji je večkrat zgodilo, da so ljudje v njeni prisotnosti začeli govoriti angleško, da bi jih lažje razumela, ampak jih je pozvala, naj se pogovarjajo v španščini, saj se bo le tako naučila jezika. "Nekje v enem letu in pol sem se naučila tekoče govoriti špansko," nam pove, ob tem pa doda, da ima izrazit dominikanski naglas. "Zdaj sem že tako daleč, da me ni več sram stopiti pred ljudi in govoriti špansko. Sem zelo samozavestna, tudi na sestankih. V bistvu mi je zdaj težje govoriti angleško kot pa špansko. Podobno je tudi s slovenščino. Poznam okoli deset Slovencev, ki živijo v Dominikanski republiki, in mi je kar čudno, ko se srečamo na ulici in pogovarjamo v slovenščini."
Prosti čas najraje preživlja s svojim kužkom.
Kakšne so cene nepremičnin, hrane in goriva?
V pogovoru smo se dotaknili tudi cen. Zanimalo nas je, kakšne so cene nepremičnin, hrane in goriva. Kot nam pove, se cene nepremičnin za nakup gibljejo nekje od 300 tisoč do 30 milijonov evrov. Sama živi blizu letališča, v stanovanjskem naselju, ki je varovano. "So pa najemnine kar visoke, zelo podobne kot v ZDA. Če želiš živeti udobno, najemnine stanejo več kot tisoč evrov mesečno," razloži.
"Lokalna hrana je zagotovo cenejša, uvožena pa dosti dražja. Imaš tudi možnost, da greš na kmetijo in tam kupiš meso, jajca in zelenjavo. Če ješ zunaj, je zelo drago. Restavracije so nerealno drage. Če gre par jest v malce bolj prefinjeno restavracijo, z lahkoto zapravi 500 dolarjev (432,57 evra)," pojasni sogovornica, ob tem pa doda, da je na drugi strani otoka, ki ni tako luksuzen, hrana v restavracijah dosti cenejša. Sama ima raje kot prefinjene restavracije hrano, ki jo pripravijo domačini, ki je po njenih besedah vrhunska.
Zaradi dogajanja na Bližnjem vzhodu so narasle tudi cene goriva. Za galon nafte (kar je približno tri litre) je danes treba odšteti približno šest evrov. Liter tako stane okoli dva evra.
Njeni stroški vključujejo predvsem najemnino in hrano, sicer pa ne zapravlja pretirano. "Če hodiš vsak dan v klube in piješ koktajle, se hitro nabere. Ampak jaz nisem takšna, denar raje dam na stran. Nimam občutka, da bi to potrebovala. Alkohola pa tako ne pijem," nam pove. Doda še, da so cene na splošno podobne kot v ZDA, le da so nekatere stvari dražje, saj gre za otok. Dražji so na primer avtomobili in pošiljke iz tujine.
"Tukaj živiš večne počitnice"
"Živiš lahko avtentično dominikansko življenje, če imaš dovolj financ, pa lahko živiš tudi kot kralj."
Zelo pestro je tudi družabno življenje, zabave v diskotekah imajo od ponedeljka do nedelje, a nje takšne zadeve ne zanimajo. Ker nima urnika, lahko dela, ko želi, v prostem času pa je najraje sama s svojim kužkom. "Moje delo je po celotni državi. Včasih moram iti na drug konec države in se voziti pet ur, ampak se prilagodim. Tukaj je tako, da živiš večne počitnice. Ni tako, da bi komaj čakala 14 dni dopusta, kot je v navadi v Sloveniji. Tega nisem rekla že tri leta. V prostem času sem doma s svojim kužkom ali grem na plažo. Večinoma pa čuvam svojo energijo in sem raje doma, v svojem okolju. Saj se družim z ljudmi, ampak ko si nekje sam in daleč od svoje kulture, sploh kot ženska, je zelo pomembno, da čuvaš svojo avtentičnost in energijo," pravi.
Kar se ji zdi še zelo pozitivno, je to, da je večina luksuznih stvari brezplačnih, zato lahko uživaš v stvareh, ki so sicer "rezervirane" za premožnejše. "Razlika je samo v tem, da jaz živim v stanovanju, nekdo drug pa v tridesetmilijonski vili. Ampak plaže imamo iste in hrana je vsem enako dostopna. Doživiš lahko luksuzno življenje. Vsak dan sem zelo hvaležna, da sem lahko tu, kjer sem. Ker je res nerealno," poudari.
Slovenijo pogreša, a se ne bi vrnila
Hkrati pa zelo pogreša tudi Slovenijo, svojo družino in prijatelje. "Slovenija je zelo lepa država, jaz jo obožujem. Že tri mesece načrtujem, da bi avgusta prišla na obisk in naredila 'road trip'. Res je lepa država, ampak ko tam živiš, tega ne ceniš. Sicer pa se v Slovenijo ne bi vrnila, ker kot oseba, kakršna sem danes, tam ne bi mogla delovati. Tukaj se počutim res svobodno in sproščeno. Odvisno od vsakega posameznika, ampak zame je kakovost življenja v Dominikanski republiki boljša kot v Sloveniji," pravi.
Ali bo v Dominikanski republiki ostala za vedno, ne more potrditi, saj je takšna oseba, da se lahko že jutri odloči preseliti na Novo Zelandijo in bo to tudi storila. A trenutno se v Karibih počuti odlično in je zadovoljna s svojim življenjem ter tem, kar je ustvarila: "Sem na točki v svojem življenju, kjer sem iz nič nekaj zgradila in zagotovo bom to obdržala. Država mi je dala veliko, predvsem pa možnost, da rastem tako v poslu kot tudi mentalno in spiritualno. Trenutno čutim, da še ni čas, da bi šla kamorkoli drugam."
Želi pa si, ko bo čas za to, poskusiti tudi v ZDA. "Tam poznam dosti ljudi, večkrat tudi potujem tja in se povezujem. Ko te obkrožajo ljudje, ki so uspešni, imajo ogromna podjetja, govorijo več jezikov in so prepotovali ves svet, se tudi tebi glava bolj odpre ter si bolj kreativen in ambiciozen. Ljudje te vlečejo na drugo raven. V Sloveniji tega ni toliko, imaš samo en krog ljudi in dan za dnem živiš isto življenje. Tukaj pa imaš vsakodnevno možnost spoznati nekoga novega in ta človek ti lahko ponudi priložnosti, s katero boš še bolj zrastel. Zdi se mi, da sem se s selitvijo v Dominikansko republiko na novo rodila. Vse se zgodi z razlogom," sklene.
V primerjavi s Slovenijo je življenje v Dominikanski republiki bistveno bolj sproščeno.
Preberite še:
Prek meja