Slovenija je kranjsko klobaso na ravni EU zaščitila z geografsko označbo. Kranjske klobase so tako lahko izdelane le v Sloveniji, medtem pa slovenske surovine niso pogoj.
Za njeno mednarodno zaščito so si na ministrstvu za kmetijstvo prizadevali več kot pet let, po ugovorih Avstrije, Nemčije in Hrvaške, kjer so proizvajalci prav tako prodajali klobase s podobnim imenom, pa je Evropska komisija zdaj odobrila zaščito kranjske klobase kot slovenskega proizvoda. Kranjska klobasa se je tako uvrstila v register zaščitenih geografskih označb in na seznam več kot 1.200 zaščitenih kmetijskih proizvodov v EU.
Hrvati bodo lahko še 15 let prodajali "kranjske kobasice"
Pri tem lahko avstrijski in nemški proizvajalci še naprej uporabljajo imena "Krainer", "Käsekrainer", "Schweinskrainer", "Osterkrainer" in "Bauernkrainer". Hrvaška pa je medtem dobila 15-letno prehodno obdobje, v katerem se lahko še uporabljata izraza "kranjska" oziroma "kranjska kobasica", pri čemer mora biti na proizvodih jasno navedena država porekla, to je Hrvaška. Po izteku omenjenega prehodnega obdobja hrvaški proizvajalci ne bodo smeli več uporabljati imena "kranjska kobasica" ali "kranjska".
Surovina za slovenski proizvod je lahko tudi iz tujine
Geografska označba, ki jo imajo v Sloveniji poleg kranjske klobase še prleška tünka, zgornjesavinjski želodec, šebreljski želodec, ptujski lük, kraški pršut, kraški zašink, štajersko prekmursko bučno olje, kraška panceta in slovenski med, označuje kmetijske proizvode ali živila, katerih kakovost, sloves ali druge značilnosti so tesno povezani z določenim geografskim območjem.
Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so medtem pojasnili, da zaščita proizvoda z geografsko označbo pomeni, da mora vsaj eden od postopkov proizvodnje potekati znotraj določenega geografskega območja, medtem ko surovina za proizvodnjo lahko prihaja zunaj tega geografskega območja.
4
