Sreda, 26. 2. 2020, 4.00
4 leta, 1 mesec
Kava, ki jo tudi Slovenci bolj kot po imenu poznamo po logotipu #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,59
8
Slovenci smo veliki kavoljubci in v povprečju spijemo vsaj dve skodelici kave na dan.
Kava je eden najbolj priljubljenih napitkov med Slovenci, v njej pa najraje uživamo počasi in v sproščeni družbi. Kot Avstrijci. Ti so celo bolj strastni kavoljubci kot mi, zato ni nič čudnega, da ena najbolj priljubljenih znamk kave pri nas prihaja iz Avstrije.
Kako strastni kavoljubci so Avstrijci, se jasno vidi v njihovi prestolnici, kjer so tamkajšnje kavarne, ki se lahko pohvalijo z večstoletno tradicijo, vselej polne ljudi. V njih so kavo v preteklosti srkali številni literati, psihologi in revolucionarji, zato ni presenetljivo, da Dunaj velja za mesto ustvarjalnosti in navdiha.
Tam je bila leta 1862 ustanovljena ena najbolj priljubljenih in uspešnih znamk kave, ki je še danes cenjena po vsem svetu. A bolj kot po imenu je prepoznavna po svojem logotipu, dečku z rdečim klobukom z resicami, ki ga takoj prepozna vsak, pa čeprav sprva ne ve, kateri izdelek predstavlja.
Ta deček je izjemno priljubljen tudi v Sloveniji, kjer poraba kave na prebivalca znaša približno šest kilogramov na leto, najbolj razširjen način priprave pa je turški.
O kavi, ljubezni do nje, načinu priprave in slovenskih kavoljubcih smo se pogovarjali z generalnim direktorjem podjetja Julius Meinl Marcelom Löfflerjem in potomko samega Juliusa Meinla Christino Meinl, tudi predsednico globalnega združenja Speciality Coffee Association, ki skrbita za ohranitev dolge družinske kavne tradicije in dunajske kavarniške kulture.
Kavarna Julius Meinl v središču Dunaja
Christina, vi ste pripadnica pete generacije družine Meinl, je kava torej del vašega življenja že od nekdaj?
Vsekakor, kava je bila del našega doma. O njej smo se veliko pogovarjali, oče je domov nosil različne vrste kave, ki smo jih okušali. Kava je tako velik del mojega ne samo poslovnega, ampak tudi družinskega življenja.
Kako se je pitje kave in uživanje v njej spremenilo od leta 1862, ko je Julius Meinl ustanovil svojo znamko?
Christina: Ljubezen in strast do izdelka se nista bistveno spremenili. Še vedno je veliko zanimanja za uživanje ob prvovrstni kavi, tako kot ga bilo tudi leta 1862, ko smo začeli. Kavarne po vsej Evropi so bile že takrat polne ljudi, ki so pili kavo: pisateljev, poetov, mislecev, arhitektov ...
Ob kavi so uživali takrat in ob njej tudi danes uživajo po vsem svetu. Kava je po nafti druga najbolj prodajana surovina na svetu, zato lahko rečem, da se ljubezen do nje ni spremenila, morda pa se je spremenil način pitja in serviranja.
Kako? Kakšen slog pitja je danes najbolj razširjen?
Christina: Spremenile so se predvsem navade, ki so različne po vsem svetu. Italijanski slog je pitje ob točilnem pultu, kamor prideš in spiješ espresso. Morda dodaš sladkor, zmešaš, spiješ in greš.
Dunajski slog pitja je povsem drugačen. Tukaj dobiš srebrn pladenj, kozarec vode, skodelico s podstavkom, vzameš si čas, se usedeš za mizo v kavarni in uživaš. Različni so tako načini pitja kot načini priprave. Zdaj so na primer v trendu frenchpress, različne metode ekstrakcije, aeropress, filter kava ... Več načinov uživanja kave, ki so se razširili v zadnjih desetih, petnajstih letih.
Kaj je po vašem mnenju najpomembnejše pri kavi? Je to vonj, okus ali kaj drugega?
Marcel: Najpomembnejša je ljubezen, ki jo čutiš do nje. Kava je nekakšen priboljšek. Če se bolje izrazim, je trenutek v življenju, v katerem vedno uživaš. Gre za poseben trenutek, ki te malce osreči in povzdigne tvoj dan, prav zato je tako priljubljena po vsem svetu.
Christina: Gre za občutek, ki ga imaš, ko uživaš kavo. Tu se lahko navežemo na ljubezen, saj se spoznavamo ob kavi, zaljubljamo se ob kavi, ob kavi se pogovarjamo, zato mislim, da sta kava in ljubezen zelo povezani.
Marcel: Srečujemo se ob kavi, zato mislim, da je to nekaj, kar združuje ljudi.
Kako si predstavljata popoln trenutek s kavo?
Christina: Poznamo različne kavne trenutke. Zjutraj, ko se zbudiš, imaš s svojim partnerjem trenutek miru, preden se zbudijo otroci ali preden greš v službo. To je ta poseben kavni trenutek. Vsi poznamo tudi trenutek, ko si s sodelavci in si vzameš odmor od dela.
Nekaterim ljudem je zelo všeč vonj kave, okus pa ne tako zelo in ne uživajo ob kavi. Zakaj mislite, da je tako?
Marcel: Takšnih ne poznam, so mi pa znani primeri ljudi, ki so v mladosti začeli piti kavo z veliko sladkorja in sploh niso okusili prave kave. Kasneje, ko opustijo sladkor in morda mleko, lahko okusijo pravi okus kave. Mislim, da gre pri tem za izkušnjo, ki se stopnjuje.
Kakšni kavopivci smo Slovenci? Kakšno kavo pijemo najraje?
Marcel: Pri Slovencih opažam določeno razliko pri barih, ki so bližje Trstu in pod vplivom italijanske kulture pitja kave, ter bolj vzhodnih barih, kjer prevladuje bolj avstrijski način.
Za nas je slovenski trg eden najpomembnejših že od nekdaj. Za nas je idealni trg - če bi bil vsak tako uspešen kot slovenski, bi bilo nebeško (smeh, op. p.).
Julius Meinl je imel že pred 2. svetovno vojno v Ljubljani in na Bledu svoje trgovine z živili, ki pa so se med vojno zaprle. Podjetje se je v današnji obliki na slovenski trg vrnilo v začetku leta 2000 in trenutno so vodilni ponudnik kave v gostinstvu v Sloveniji s tržnim deležem okoli 30 odstotkov.
Trgovina na Bledu
Trgovina v Ljubljani
Julius Meinl je bolj kot po imenu poznan po logotipu, po dečku z rdečo čepico, a le malo ljudi ve, kdo je on. Kdo je ta deček?
Marcel: To je spomin na izvor kave. Ponese nas nazaj v Jemen in preostale dele sveta, tudi v Etiopijo ... Tja, od koder prihaja izdelek. Za našo hišo ga je leta 1924 izdelal znan grafični oblikovalec Joseph Binder, glavna ideja pa je bila izdelava logotipa, ki pove nekaj o kavi in o tem, od kod ta prihaja. Leta 2004 ga je italijanski oblikovalec Matteo Thun predelal v bolj zaobljeno in mehkejšo obliko. Mislim, da je naš logotip zelo prikupen.
Kot kaže, sta oba odlično opravila svoje delo, saj se nemalokrat zgodi, da ljudje najprej prepoznajo logotip, šele nato ime.
Marcel: Tako je in mislim, da je to redkost. Ugotovil sem, da nam ta logotip po svetu odpira veliko vrat. Številni ljudje, ki so videli logotip, so rekli: "Ne vem, kaj je ta izdelek, ampak želim delati z njim."
Christina Meinl je pripadnica pete generacije družine Meinl.
Izkazali ste se tudi pri obliki skodelice. Ta je, če jo obrnemo na glavo, enake oblike kot dečkova čepica.
Christina: Res je, poleg tega je skodelica tudi popolne oblike za vzdrževanje gostote kave. Je tako visoka in tako široka, da ohranja popoln okus kave in kreme, ki ščiti aromo kave. Poleg tega ta oblika skrbi za to, da se kava ne ohladi prehitro ali prepočasi.
Lani ste se lotili še enega izziva, trajnosti, ki od vsakega podjetja ali znamke zahteva dobre veščine izdelave ekoloških, reciklažnih in biorazgradljivih embalaž.
Christina: Trajnost je trenutno zelo v trendu, hkrati pa je povezana s konceptom zero waste (brez odpadkov), zato smo konec lanskega leta lansirali biorazgradljivo skodelico, a ne samo skodelice, ampak tudi pokrovček, kar je zelo težko narediti. S tem bomo ustvarili bistveno manj odpadkov.
Poleg tega smo lansirali še biorazgradljive kapsule za domačo uporabo, pri čemer izziv ni bil to, kako narediti biorazgradljive kapsule, temveč to, kako v njih zadržati kakovost, svežino in okus kave. Smo eni prvih na trgu, ki jim je to uspelo, in na to smo zelo ponosni. Verjamemo, da je prihodnost v trajnosti in proizvajanju čim manj odpadkov, v to smer se premika ves svet in tudi mi.
Preverite še:
8