Kakšno hrano jemo?

Uporabnost biotehnoloških znanosti se namreč kaže na številnih področjih, od medicine in kmetijstva do farmacevtske in prehranjevalne industrije. Ravno prehranjevalna industrija pa je tista, ki se tiče prav vsakega od nas in to na vsakodnevni bazi. Znanstveni napredki so namreč pripeljali do tega, da je lahko v hrano vgrajen genski material, ki pa po naravni poti ne bi mogel nastati. Gensko spremenjeni organizmi (GSO) so živi organizmi, v katerih je bil genski material (DNK) spremenjen s postopki, ki potekajo drugače kot s križanjem ali z naravno rekombinacijo. Z uporabo sodobne biotehnologije lahko izbrane gene prenesemo iz enega organizma v drugega tudi, če gre za organizme različnih vrst.

Mnenje Slovencev o GSO

Vse javnomnenjske raziskave o GSO v Sloveniji (Umanotera 2002; Kirinčič in Tivadar 2005; Javnomnenjska anketa o gensko spremenjenih organizmih 2007; Od vil do vilic 2007; Plahuta in dr. 2007) kažejo odklonilen odnos Slovencev do GSO in do GS živil. Ankete med potrošniki kažejo na odklonilni odnos do hrane, ki vsebuje GSO. Raziskave so pokazale, da potrošniki želijo vedeti, s kakšno krmo so bile krmljene živali, katerih produkte uživajo. Z njihovim zavedanjem o zdravem načinu življenja in pomenu, ki ga ima nanj način pridelave hrane, ter jasno zavračanje hrane, ki je proizvedena iz ali s pomočjo GSO, to vedno bolj posega v razvoje zasebnih in nacionalnih standardov. Pridelava in predelava živil brez gensko spremenjenih organizmov se je v državah EU dobro uveljavila in že predstavlja konkurenčnost slovenski živilsko - predelovalni industriji.

Slovenci v GSO v največji meri vidijo ekonomske, politične in znanstvene koristi, le malo pa jih v tem vidi priložnost za razvoj in rešitev problema lakote. Mnogo je namreč nepredvidljivih stranskih učinkov, ki jih lahko ima prenašanje genov z enega organizma na drugega. Slovenski potrošniki so mnenja, da so procesi neobvladljivi, saj cvetni prah in semena veter raznaša kilometre daleč. Prav tako dvomijo v koristi, ki bi jih lahko imeli potrošniki, saj naj bi imeli le-te zgolj proizvajalci GSO. Tako kot niso raziskane prednosti, je res, da tudi škodljivi učinki GSO na človeka niso raziskani; raziskave na živalih pa vendarle kažejo, da GSO vplivajo na plodnost in stopnjo umrljivosti.

Označevanje proizvodov z GSO

Tako kot v EU je tudi v Sloveniji obvezno označevanje samo pri živilih rastlinskega porekla, ki vsebujejo nad 0,9% GS sestavin. Označevanja živil živalskega porekla, kjer ni bilo uporabljene GS krme, pa Slovenija na nacionalnem nivoju tako kot nekatere druge države, ni uvedla. V Sloveniji se proti GSO aktivno prizadeva Inštitut za trajnostni razvoj, ki se je januarja 2007 pridružil vseevropski kampanji za ohranitev in zavarovanje kmetijstva brez GSO in za zagotovitev pravice potrošnikov do izbire hrane brez GSO.

Gensko spremenjeni organizmi (GSO) so preko vpliva multinacionalk in farmacevtske industrije postali pomemben del pridelave krme in hrane po svetu. Raziskave so pokazale, da potrošniki želijo vedeti, s kakšno krmo so bile krmljene živali, katerih produkte uživajo. IKC - Inštitut za kontrolo in certifikacijo UM je razvil zaseben standard »Brez GSO - Brez gensko spremenjenih organizmov«©, ki omogoča nadzorovan sistem certificiranja od proizvodnje osnovne surovine do končnega živila.

Vpliv na okolje

Negativne posledice pa se poleg tveganja za zdravje in ekonomske skrbi dotikajo tudi okoljske problematike. Problem se namreč pojavi, ko kmet poškropi njivo s herbicidom, uniči plevel, pridelek pa ostane, saj ta vsebuje gen, ki omogoča njegovo odpornost. S tem se sicer pridobi nekoliko lažjo predelavo, vendar so posledice večje od učinka. Tudi finančno se kmetu to ne izplača, saj so nekatere živali že postale odporne na gensko vsajen herbicid in tudi rezultati niso vedno v skladu s pričakovanji. S tem pa potrošniki zaužijemo dvojne strupe – strupe herbicidov, s katerimi škropijo rastline, in tiste, ki jih vsadijo v rastlino. Insekticid gre preko rastlin tudi v zemljo, kjer uniči koristne insekte, ki skrbijo za naravno ravnovesje v zemlji. S tem se izgublja tudi raznolikost vrst, kar vpliva na ravnovesje v naravi.

Mlekarna Celeia je prvi in za enkrat edini slovenski živilski proizvajalec, ki ima na svojih proizvodih Zelene Doline certificirano oznako »Brez GSO«, ki jamči, da so sestavine preverjene na vseh nivojih. V certifikacijsko shemo je vključenih vseh 1220 slovenskih proizvajalcev mleka in 17 zadrug, od katerih Mlekarna Celeia odkupuje mleko. Potrošnikom tako zagotavlja še večjo varnost in jim hkrati omogoča izbiro, da se odločijo, ali bodo kupili živilo z ali brez gensko spremenjenih organizmov. Mlekarna Celeia je nedavno predstavila tudi prenovljeno embalažo proizvodov za kuhanje Zelene Doline, ki tako kot ostali izdelki nosijo oznako »Brez GSO«. V pomladnih mesecih Zelene Doline svoje potrošnike razveseljujejo tudi z novima okusoma LCA jogurtov - LCA brusnica in LCA malina in jagoda z žiti.