SiolNET. Trendi Kulinarika
2

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Jure Štekar in njegova živa vina

2

termometer

Vsako vino je živo, če ga ne ubiješ s kemijo, pravi mladi gospodar s turistične kmetije Štekar, ki ga to jesen pričakujemo na naših televizijskih ekranih.

Če se rodiš v vinarski družini, ti je ta posel skorajda usojen. Nič drugače ni z Juretom Štekarjem, sicer glavnim junakom oddaje Ljubezen na deželi, novega resničnostnega šova na Planet TV. Obiskoval je ekonomsko šolo, potem delal v prodaji steklene embalaže, a ga je pot pripeljala nazaj na domačo kmetijo v briški vasi Snežatno. Turistična kmetija oziroma Hiša Štekar, kot so jo poimenovali, je družinski projekt, mama Anuška kuha za goste, Jure in oče Roman pa sta zadolžena za vinograde in vina.

Trta mora trpeti Živa vina, kot jim pravijo. "Vsako vino je živo, če ga ne ubiješ s kemijo," je prepričan Jure. Zato so vsa njihova vina iz ekološko pridelanega grozdja. Kot pravi Jure, so njihovi vinogradi celo prvi v Brdih, ki so pridobili ekološki certifikat. Da je njihova pot prava, jim pove trta sama. "Takoj opaziš razliko med našim in sosednjim vinogradom, ki ni ekološki – naš je v opazno boljšem stanju. Normalno, pri čezmernem škropljenju trta ni več odporna in bolezni jo še prej napadejo." V vinogradu zagovarja pravo špartansko vzgojo. "Trto moraš pustiti, da trpi. Tako kot človek, ki mora garati za stvari, ki jih hoče, če ne, je razvajen."

Ekologija je le vračanje k tradiciji Ker pa ekološko pridelano grozdje še nič ne pomeni, če z naravo ne sodeluješ tudi po trgatvi, se Štekarjevi ekoloških načel držijo tudi v kleti. "Ne dodajamo ne kvasovk ne čistil in vina ne filtriramo," pojasni Jure. "Brda imajo to težavo, da imajo tukajšnja vina zaradi obilice sonca nizke kisline. A mi to rešimo tako, da takrat, ko trgamo za penino, potrgamo še nekaj grozdja za mirno vino, ki ima zaradi zgodnje trgatve višje kisline, potem pa ga dodajamo drugim vinom, da jih uravnotežimo. Dodajanje umetnih kislin je nepotrebno. Zakaj ne bi pustili naravi, da naredi svoje?" Stvar je pravzaprav preprosta: "Delamo, kot je delal pranono. Ekološka pridelava je le moderen izraz za vračanje v preteklost."

Od klasične rebule do penečega vina Napolnijo 40 tisoč steklenic na leto, kar ni zanemarljiva številka, izbor pa je pester. Od rebule, ki jo "mora imeti vsak Bric", do penine Emma. S penečim vinom se je že pred šestimi leti začel truditi oče, po treh letih pa je to delo prevzel Jure, ki se je obrti naučil pri Bjani, enemu najbolj priljubljenih pridelovalcev penin v Brdih. Jure je svoji nadel ime Emma, po pradedkovi sestri, ki je nekoč delala pri tržaški družini Stock – da, njihova je istoimenska alkoholna pijača.

Sicer pa negujejo tudi druge sorte: posebej polnijo malvazijo in sivi pinot, pa cabernet sauvignon in merlot, iz katerega bodo letos prvič pridelali tudi rosé. Ob penečemu vinu družinsko ime nosita tudi njihovi beli zvrsti: Valda je kombinacija chardonnaya in rebule, Emilio pa je iz tokaja, rebule in sivega pinota. Valda in Emilio sta sicer Juretova prababica in pradedek – Emilio je bil prvi, ki je pri hiši zasadil vinsko trto, in njegova kmetija je zrasla v Hišo Štekar.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin