Izola vabi s ponudbo jedi z lokalnimi zelišči

Akcija Erbe per ovi se navezuje na zgodovino istrskega zaledja, ko so prebivalke Šavrinov v Trst nekoč hodile prodajat zelišča in jajca, Tržačani pa so iz njih delali fritaje.

Predstavniki občine so o akciji, ki so se ji pridružile Gostilna Korte in Hiša Torkla iz Kort, turistična kmetija Medljan iz Cetor in gostilna Panorama iz Šareda, podrobneje pred dnevi spregovorili na novinarski konferenci. Ker so spomladi v Istri tradicionalno na jedilniku ocvrta jajca oziroma fritaja z zelišči, bodo štiri gostilne na podeželju do 18. maja to jed ponujale po enotni ceni šest evrov.

Poleg fritaje bodo gostom omenjene štiri gostilne ponujale še različne druge jedi z divjimi šparglji, regratom, čemažem in drugimi sezonskimi zelišči. Pri pobiranju zelišč bodo gostincem pomagali člani treh podeželskih društev iz Kort, Cetor in Malije.

Akcija Erbe per ovi, ki jo pripravljajo v okviru pobude Kilometer nič, se po besedah direktorja Turističnega združenja Izola Danila Markočiča sicer navezuje na zgodovino istrskega zaledja. Kot je povedal, so prebivalke Šavrinov v Trst tako nekoč hodile prodajat zelišča in jajca, Tržačani pa so iz njih delali fritaje.

V prihodnosti priljubljena destinacija za gurmane? Župan Občine Izola Igor Kolenc je ob tem poudaril, da želita izolsko gostinstvo in turizem graditi na domači in lokalni ponudbi. Prva akcija Kilometra nič, Teden užitnih klapavic oziroma pedočev, se je tako začela pred dvema letoma, gostinci pa po besedah Kolenca nad njo tedaj niso bili ravno navdušeni. Prvo leto je bilo na tednu pedočev tako prodanih nekaj več kot 300 kilogramov teh školjk, lani 3,2 tone, letos pa kljub slabemu vremenu enaka količina kot lani.

Izola, ki postaja po besedah Kolenca prepoznavna po projektih, ki spodbujajo lokalno hrano, bi lahko postala priljubljena destinacija za gurmane, saj se z avtohtono gastronomsko ponudbo "nima česa sramovati".

Rozana Prešern iz Turističnega društva Šparžin, ki je z zgodovinarjem Albertom Pucerjem pripravila recepte in opise zdravilnih zelišč, pa je izpostavila pomen tovrstnih skupnih projektov za razvoj podeželja in prepoznavnost krajev. Zelišča, ki jih akcija ponuja, so po besedah Prešernove izjemno zdravilna hrana, ki so jo včasih ljudje pogosto pripravljali, "danes pa smo morda preveč leni, da bi se odpravili v gozd ali na travnik nabirat zelišča".