Gostilnica Izložba: večerna improvizacija za Bežigradom

Pa ne bom še enkrat našteval, kaj vse se v zadnjih mesecih spreminja v naših krajih. Od japonske restavracije v Mariboru do restavracij, ki menjajo lokacije, ali gostinskih verig, ki bi si rade zmanjšale stroške in iskale sinergije z drugimi. Zelo nova je tudi ideja Izložbe, lokala, ki je lahko zgolj bife, podnevi ponuja kosila, zvečer pa po naročilu, če jih pokličete, naredijo še kaj več. Kosila so sicer klasična, a po svoje posebna, malce preoblikovana na trenutno moderno hranjenje z veliko zelenjave in malce izumov. Za 11 evrov dobite polnjene bučke s piro, lahko so z radičem in piščancem ali pa ponudijo njoke s čemažem, pršutom, radičem in šparglji. Imajo pa tudi kmečko solato s panceto, hruško in orehi. Vina so iz vinogradov Valterja Sirka, pri hiši so navdušeni nad njim (mi pa malo manj), imajo vse njegove buteljke, hkrati pa tudi odprta bel in rdeč cuvee.

Mi smo se naročili, tisti večer so obratovali samo za našo mizo, čeprav se je na vrtu zbralo kar veliko število ljudi, ki so samo malce pili, nekateri pa tudi nekaj malega prigriznili. Mojster, ki je tudi mizar in je sicer lokal, ta je skoraj premajhen, tudi sam preoblikoval in opremil, je bil na voljo. Lahko jemo, kar hočemo. Ne, ne. "Naj on naredi, kar hoče," smo se dogovorili in potem smo ga gledali, kako pripravlja stvari kot v kakšnem malem eksperimentalnem gledališču. Na mizo je ekspresno prispelo Sirkovo belo vino, hrana pa se je delala počasi.

Gostilnica Izložba

Bežigrad 12, 1000 Ljubljana

Mobitel: 031 343 772 ali 041 456 582

Najprej so prinesli domačo koroško konjsko salamo, šampinjone, polnjene s kozjim sirom, gorgonzolo in pestom graha, dodali so še olivno olje in baziliko ter ržen kruh. Čemažev namaz je bil s skuto in bučnim oljem, suhe slive so bile polnjene z gorgonzolo in ovite v slanino. Porcija so bile majhne, okusi obetavni, kreacije moderne. Super za obrat, ki nima jedilnega lista. Za toplo predjed je mojster pripravil frtaljo – omleto z bezgom in gamberi ter sladko smetano, dodal pa je še nekaj surove mlade rdeče pese s koprom. Sledili so njoki s čemažem in šparglji, ki jim je dodal nekaj pršuta za okus in cvetove čemaža.

Ko so postregli Sirkovo Terezo rosso, soliden rdeči cuvee, ki ga je goriški vinar, bog ve zakaj, posvetil hrvaški popevkarici Terezi Kesoviji, je bilo jasno, da bo na mizo prišlo meso. Pljučni file krave limuzinke je postal tako dobro uležan, hkrati pa okusen biftek, kot ga naše omizje že dolgo ni poskusilo. Zraven so ponudili samo za grižljaj popečene zelenjave, ker je bilo jasno, da mora biti meso v glavni vlogi. Tisti večer so ponujali še nepretresljive prekmurske krapke – še najbolj so podobni poenostavljeni različici sirove gibanice. Zraven je stekla poljska vodka, ki jo kombinirajo z jabolčnim sokom, zato ima oziroma mora imeti vonj po cimetu – od tod hišno ime Tekoči štrudl. Kuhar, lastnik in občasni izumitelj ima še nekaj takšnih koktajlov, a forma za pitje ni bila prava, čeprav smo "ruknili" še kuminovček, ki ga dobavlja kmetija Matic iz Hotavelj.

Povzetek Samosvoj gostinski obrat s prijaznim osebjem, ki ponuja tri vrste užitkov: bistro, bife, gostilna. Gostilna brez jedilnega lista ponuja zvečer klasično, a sodobno hrano, sproti marsikaj izumijo, improvizirajo ali se prepuščajo občutkom. Za nekatere je majhen prostor vseeno premajhen, čeprav od daleč spominja na Prasca v Zagrebu.

Vinska karta ni izpisana, čeprav imajo kar nekaj Primorcev, tudi Movio in Marjana Simčiča, ampak že kar preveč očitno izpostavljajo hišnega prijatelja Sirka.

Rubrika Ocenili smo ni plačana. Izbor restavracij je prepuščen uredništvu in ocenjevalcu Mihi Firstu, ki restavracije obiskuje nenapovedano.