Gostilna Vrbinc: pogumen poskus obuditve

Ko rečemo legendarna, v tem primeru to drži dobesedno. Pri Vrbincu so imeli izjemno vinsko klet, zaprte sobe, v katerih je lahko predsednik vlade odpustil neposlušnega ministra ali generalnega sekretarja vlade. Imeli so morske žabe in medvede in imeli so najboljšo mandljevo torto v tistih časih. Potem so se nenadoma zaprli, eni so rekli, da je šlo za bolezen v družini, drugi, da je šlo za bankrot. Dolgo časa, kar nekaj let, se v veliki hiši na poti iz avtoceste proti E'Leclercu ni zgodilo nič, potem pa so jo začeli prenavljati v povsem nekaj drugega.

Gostilna Vrbinc

Peruzzijeva ulica 105, 1000 Ljubljana

Telefon: 051 335 600

Vrbinc je zdaj motel (b&b moderno rečeno), ima vrt, ima velik žar in veliko parkirišče. Hiša je svetlomodre barve z odtenki bele, na notranji steni pa so naslikali orjaško fresko, ki kaže divje življenje naših prednikov mostiščarjev na krajih, kjer zdaj stoji Vrbinc. Umetnik je naslikal bobre in peteline. Še posebej bobri so dobre volje, naši bradati predniki so v čolnih in lovijo ribe. Žene so v lesenih hišah in čakajo, da skuhajo plen. In tukaj nastopimo mi, ki bi plen pojedli. In kaj ponujajo? Specifično barjansko hrano, ribe, divjačino? Ne! Osnova je žar, ki stoji pred hišo. Srbska, natančneje leskovačka kuhinja, ki se meša s slovensko. Kuhar je namreč človek iz Momotovega Portala, ki se je osamosvojil, sicer pa je v naše kraje res prišel iz srbske kulinarične prestolnice.

In kaj ponuja fuzija naše in srbske kuhinje (pravzaprav ne gre za fuzijo, ampak za to, da lahko naročite izdelke obeh kuhinj)? Zunaj so tistega popoldneva pripravljali jagenjčka in odojka, od "naših" mesnih dobrot pa bifteke, ramsteke in piščance. Jasno, na začetku ne morejo mimo pršuta in sira, za izbirčne pa je barjanska gostilna pripravila (logično) hobotnico, ki smo jo preskočili in se lotili dokaj neprepričljive goveje juhe ter begove čorbe. Jasno, begova čorba je dovolj nasitna (in ne ravno srbska, še manj slovenska) jed, ki je tisto popoldne morda premagala konkurenco na naših krožnikih. Potem smo šli še bolj globoko na Balkan, kaj pa nam je preostalo, če so ponujali na desetine testenin, štrukljev, omlet, rižot, gob v raznih oblikah in celo ocvrt sir. Pa seveda solatni bar na sredini iz treh delov sestavljenega lokala.

Namesto vseh naštetih možnosti smo se odločili za soliden prebranac, ki je pričakal vešalico in špikano pleskavico. Za mesni del ne moremo reči nič slabega, bilo je okusno in ravno prav mastno. Je pa res, da konkurenca ponuja podobne reči in ne komplicira z brancinom, zdrobovimi žličniki, lignji … Da o vseh vrstah zrezkov ne izgubljamo besed. Potrditev, da je mojster kuhar res iz Leskovca, pride v polnjenih vešalicah, uštipcih, špikanih čevapčičih, pikantni salami in celo v jetrih v mrežici. Iz vsega naštetega delajo srbske mešane plošče, iz zrezkov in biftekov pa slovenske. Podobno mednarodno pa je tudi pri sladicah. Naša odprava je imela možnost poskusiti palačinke, zavitke ali sladoled na evropski strani ali pa baklavo in hurmašice na balkanski strani jedilnega lista. In kaj reči ob (bosanskih) hurmašicah? Naša telesca verjetno niso več navajena tako ekstremno sladkih reči, gre namreč za klasično testo, polito s tekočim sladkorjem.

Za konec samo še to, da se bodo pri Vrbincu morali odločiti, kam bodo peljali svoj voz. Lokacija je očitno namenjena za klasično gostilno, prenovljena zgradba pa je kombinacija motela, restavracije z velikim parkiriščem, morda tudi za avtodome, in klasične srbske gostilne z vplivi bosanske kuhinje. Mimogrede, cene so ugodne, pomalicati se da že za 15 evrov na glavo. Imajo pa tudi poceni vina: Batičev rosé, recimo, dobite že za 21 evrov, kar je pol ceneje kot v Portorožu ali v središču Ljubljane.

Povzetek

Pri novem Vrbincu je doma slovensko-srbska kuhinja, v kateri je mogoče najdi za vsakogar nekaj, pa zelo malo za tiste, ki si želijo nekaj več. V zadnjem času tako opevana lokalna hrana se je izgubila v nekakšni brezvezni mednarodni mešanici okusov.

Vinska karta ima več smisla in je tudi cenovno zelo dostopna, veliko vin je na kozarec. Ob Primorcih in Štajercih pa ponujajo tudi nekaj šampanjcev.

Ocena

Rubrika Ocenili smo ni plačana. Izbor restavracij je prepuščen uredništvu in ocenjevalcu Mihi Firstu, ki restavracije obiskuje nenapovedano.