Češnjevi posladki

Srečo bodo imeli le tisti, katerih drevesa so obvarovala svoje dragocene plodove in se bodo vseeno lahko nasitili rdečih zgodnjepoletnih sadežev.

Češnje so ena od vrst sadja, ki jih ljudje v Evropi jedo že od prazgodovinskih časov. Seveda sprva divje češnje, ki so trpkega in kislega okusa, od časov Rimljanov dalje pa tudi sladke kultivirane češnje. Te so prinesli iz Turčije, ki je še vedno največja svetovna pridelovalka svežih češenj. No, tako kot večina rdečega sadja so zdaj tudi češnje na seznamu superživil. Polne so antioksidantov, zdrave pa so zaradi nešteto razlogov – od tega, da naj bi lajšale bolečine artritisa, do tega, da pomagajo premagovati nespečnost, saj vsebujejo melatonin.

Češnje največkrat jemo kar surove, toda primerne so tudi za kuhanje. Največkrat jih uporabimo za češnjev zavitek ali pito. Nekatere, predvsem bolj kisle sorte, pa lahko pripravimo tudi v omakah kot prilogo k mesu. Najboljše pa so tako ali tako češnje v griottih, se pravi tiste, ki so se dolgo namakale v likerju.

Češnjev narastek pol kilograma češenj 300 gramov biskvita (lahko ga spečete sami ali pa uporabite kupljene podloge za torte) 3 žlice češnjevega likerja (lahko tudi soka) žlica mletega sladkorja 200 ml sladke smetane vrečka vaniljevega pudinga pol litra mleka tri žličke nastrgane čokolade

Češnje izkoščičimo. Polovico jih na hitro pokuhamo v vodi, ki smo ji dodali tri velike žlice sladkorja. Biskvit narežemo na kocke. Polovico ga damo v veliko stekleno posodo ter ga poškropimo z likerjem ali sokom. Skuhamo puding in ga med mešanjem delno ohladimo. Na biskvit položimo kuhane in sveže češnje, prelijemo s polovico pudinga. Ponovno položimo biskvit, ga poškropimo z likerjem ali sokom, naložimo češnje in puding. Na koncu posodo napolnimo s smetano ter okrasimo z nastrgano čokolado in češnjami. Postrežemo dobro ohlajeno. Namesto v veliko stekleno skledo lahko narastek pripravimo tudi v manjših kozarcih, v katerih ga lahko tudi postrežemo.