Depresija zaradi razprodaj

Ni hujšega, kot biti na prvi dan razprodaj v službi, namesto da bi se "grebla" za zadnje modele 50 odstotkov znižanih škornjev s podpisom oblikovalca.

V bistvu je nekaj hujšega. Ste kdaj opazili, da nekatera dekleta, ki so pretirano navezana na svoje fante, te reveže vlečejo s seboj v trgovine, kjer jim fantje nato držijo hudo svetlečo roza torbico in prikimavajo na vsak kos, ki si ga oblečejo. "Ej, Miha, daj še te kavbojke poglej, kako se ti zdi, da mi stojijo," se zadere dekle iz garderobe. Zunaj pa na pol mrtev glas nesrečneža: "Ana, super si, fantastično izgledaš." "Ma dej, Miha, sploh me nisi pogledal. Kaj pa čez rit se mi dobro oprimejo?" "Ja, lubica, res dobro izgledaš," slišim zamolkel glas fanta, katerega srčni utrip je približno podoben utripu mrtvega konja, saj mu je resnično odveč čepeti pred kabinami in čakati, da bo dekle pomerilo celo goro izbranih oblačil. Nekaj drugih fantov si je izborilo sedeže v trgovini ali pa klopce pred trgovino in tam pridno čakajo, kot moj pes Floki pred vaško trgovino z živili. Resnično nisem nikoli razumela, zakaj vlečejo s seboj fante. Zakaj jih ne pustijo v miru doma, da si ogledajo kakšno nogometno tekmo in se na razprodaje odpravijo s prijateljicami.

Prav tako pa tudi nikoli nisem razumela, zakaj dekleta tako ihtavo brskajo po kupih, razmetavajo in vlečejo. Pa saj se da čisto kulturno pogledati, ali ti kakšna majčka ustreza, kakšen ima kroj in ali jo imajo tudi v drugi barvi. Poleg tega pa imajo v vseh trgovinah nekakšno določeno razporejenost, recimo na kupu M so majčke velikosti M. In potem vidiš, da pri kupu stoji oseba, ki bi si lahko M oblekla čez kombinezon, ampak veselo razmetava, nakar po polovici razmetanega kupa ugotovi, da je pa za njo majčka XS povsem dovolj velika. Nikoli ne bom razumela teh "razgrajačic", razumem pa depresivne moške, ki čakajo, da bo njihova draga izbrala in se končno odpravila proti domu.