Bobnarska komedija v Tivoliju

"Percossa je divja vožnja na vlakcu smrti. Po mirnem začetku sledi element presenečenja, vlak pospeši do neverjetne hitrosti, in ko misliš, da je že vsega konec, lokomotiva še vedno pospešuje do skorajšnjega prostega pada." Analogija, ki so jo v napoved dogodka napisali organizatorji, je bila tokrat povsem primerna. Nizozemski mladeniči René Sjeno Pierings, Janwillem van der Poll, Neils van Hoorn in Eric Robillard so včeraj dokazali, da ustvarjanje ritma ne pozna meja. Ogrevanje so narekovali s preprostimi tleski rok ob telo, nadaljevalo se je s plesom palic, ob tla so udarjali s plesnimi čeveljci, coklami, v zrak so metali žogice, v ritmu prižigali vžigalnike in še in še. Bobnarske palčke so prišle bolj do izraza šele v drugem delu koncerta, ko je v ospredje stopil boben. Z ulice v teater Percossa ni samo udarjanje po bobnih. Nastop je prepleten s plesom, akrobacijami, pantomimo, igro senc, popolnimi vizualijami, izvirnim humorjem in izdelano scenografijo. Virtuozi na tolkalih, ki so svoje znanje z ulice prenesli v teater, nastopajo po vsem svetu že 13 let, sodelujejo z različnimi izvajalci in bendi, med katerimi posebej izstopata didžeja Armin van Buuren in Sensation. Dolgoletne izkušnje so vidne tudi na odru. "Za nastop, ki ste ga videli danes, smo se pripravljali skoraj vse leto. Najprej smo morali prestati štiri mesece fizičnih priprav, sledilo je oblikovanje predstave. Naj poudarim, da ni noben nastop enak prejšnjemu. Vedno nekaj dodamo, spremenimo, izboljšamo. Tudi glasbo za nastope pišemo sami," nam po končanem spektaklu zaupa Eric. V kratkem pogovoru so sodelovali vsi člani skupine. Na vprašanje, kako težko je v njihov nastop vključiti občinstvo, Janwillem ogovori: "Naša pot se je začela na ulici in tam se hitro naučiš pritegniti pozornost občinstva. To znanje smo prenesli v gledališče." Eric na tej točki doda: "Edino, kar ne znamo, je zaustaviti občinstvo. To ste videli tudi danes. "Nekaj manj kot dveurni nastop je na koncu požel stoječe ovacije, občinstvo pa je iz četverice izsililo kar dva "bisa", t. i. koncertna podaljška.

Izredno pristen humor Najpresenetljivejše v celotnem šovu je bilo to, da se je občinstvo nasmejalo do solz. Šale so bile pristne, besede niso bile potrebne. "Skeči in šale so naš produkt, vzniknejo pa med samim procesom ustvarjanja. Vse skupaj gre seveda na koncu še skozi sito producenta in koreografa," pojasni Rene, ki je bil med četverico glasbenikov tudi prvi, ki je sedel za bobne. "Takoj, ko sem se rodil, se me posadili za posode. Bila je ljubezen na prvi pogled. Prvi set bobnov sem dobil pri sedmih letih in moji starši so bili tako obsojeni na neprespane noči."

Za konec smo nasmejane Nizozemce povprašali, ali se bodo kljub neznanski energiji, ki so jo pustili na odru, odpravili na potep po mestu: "Takoj zjutraj se sicer odpravljamo na pot, vendar pa si bomo nekaj steklenic piva zagotovo privoščili. Mislim, da smo si zaslužili."