Večina zgodnjih nemih filmov izgubljena zaradi časa in zanemarjanja

Kongresna knjižnica iz Washingtona je v zadnjih dveh letih opravila prvo celovito raziskavo nemih filmov in ugotovila, da jih je 70 odstotkov, torej večina, izginilo. Od skoraj 11 tisoč posnetih filmov v ZDA v letih od 1912 do 1930 jih samo 14 odstotkov obstaja v njihovem originalnem formatu. Okoli 11 odstotkov filmov, ki so preživeli, obstaja le v tujih različicah in v formatih slabše kakovosti.

Rekorden obisk kinematografov v obdobju nemih filmov Med vzponom nemih filmov med letoma 1912 in 1929 – pred radiem in televizijo – je bil obisk kinematografov najbolj priljubljena oblika zabave. V 20. letih prejšnjega stoletja je samo v ZDA tedensko kinodvorane obiskovalo 46 milijonov ljudi (kar je glede na število prebivalcev tistega časa, 116 milijonov ljudi, zavidljivo visoka številka).

Zgodovinar in arhivar David Pierce, ki je za knjižnico vodil raziskavo, je dejal, da tolikšnega vpliva na življenje ljudi, kot so ga imeli nemi filmi, ni imela nobena druga umetniška oblika.

Posneti film brez dialoga je izziv "Gre za poseben slog pripovedovanja zgodb, ki naleti na dober odziv občinstva tako danes kot tudi v času, ko so ti filmi nastali. Ko iz enačbe izvzamete dialoge, je precejšen izziv, kako zgodbo povedati samo s premikajočimi se slikami. In prav ta omejenost je tisto, kar te filme naredi tako privlačne," je povedal Pierce.

Za izgubljene filme, ki so takrat predstavljali najboljše od najboljših, veljajo Kleopatra (Cleopatra) iz leta 1917, Veliki Gatsby (The Great Gatsby) iz leta 1926, London po polnoči (London After Midnight) iz leta 1927 in Patriot (The Patriot) iz leta 1928.

Filmi, v katerih so nastopile velike zvezde Hollywooda, kot so Buster Keaton, Charlie Chaplin in Mary Pickford, še obstajajo. Za to so zaslužni newyorški Muzej moderne umetnosti, washingtonska Kongresna knjižnica in preostali ameriški arhivi, ki te filme hranijo že desetletja.

A žal je tako, da jih je za vsako klasiko, ki preživi, ducat uničenih.

In kakšni so pravzaprav vzroki za takšno uničenje?Velikokrat sta bila vzroka požar in počasno propadanje negativov, pa tudi ignoranca filmske industrije do zakladov, ki bi jih morala zaščititi.

MGM-u hvala, Paramountu graja Med velikimi filmskimi studii je bil MGM tisti, ki mu priznavajo najpomembnejšo vlogo pri zgodnji zaščiti nemih filmov. V njegovih sefih sta se znašla tudi V vrtincu (Gone With the Wind) in Čarovnik iz Oza (The Wizard of Oz). Studio je bil tudi prvi, ki je ugotovil, da lahko s ponovnim predvajanjem starih filmov v novejših kinematografih in na televiziji obudi slavo teh filmov in nostalgijo, da o zaslužku sploh ne izgubljamo besed, je spomnil Pierce.

MGM je poskrbel, da se je v dobrem, če ne izvrstnem stanju ohranilo kar 113 nemih filmov, ki jih je sproduciral in distribuiral. Prav tako je podaril številne negative drugim arhivom, predvsem Hiši Georgea Eastmana v Rochesterju. Danes je ohranjenih kar 68 odstotkov MGM-ovih nemih filmov.

Po drugi strani pa je studio Paramount Pictures tisti s črno piko. Presenetljivo je, kako malo filmov je ohranjenih od 1.222, kolikor jih je posnel v tistem času. Žal studio vse do 80. let prejšnjega stoletja ni imel programa za ohranitev teh filmov. Tako je preživelo le 29 odstotkov nemih celovečercev nekoč dominantnega studia.

Arhivisti se zdaj obračajo na tuje arhive in zasebne zbiratelje, da bi ugotovili, ali je morda v njihovih sefih še kakšen film ameriške proizvodnje.