Ušesni črvi ali zakaj nam spevne melodije ostanejo v glavi

Tako imenovani ušesni črvi (earworms) so skladbe, ki nam obtičijo v mislih in se tam nenehno ponavljajo, včasih dneve, lahko tudi mesece. Če imamo srečo, so to skladbe, ki so nam všeč, a pogosto se zgodi, da si prepevamo skladbe, ki jih v resnici ne prenašamo. Po mnenju psihologov gre v primeru t. i. ušesnih črvov za del možganov, ki jih ne znamo nadzirati, saj se glasbeni zajedavci k nam prikradejo brez povabila ali dovoljenja in ne odidejo, ko jih to prosimo. Živijo v delu naših možganov, kjer potekajo vaje zvokov, je prepričan psiholog Tom Stafford, ki je pred leti o tem fenomenu pisal za BBC.

Danska oblikovalska agencija je tako temu fenomenu pred kratkim posvetila kratki animirani film Jazz That Nobody Asked For, v katerem se glavni junak ne more rešiti skladbe Quaker City Jazz, ki jo je leta 1937 posnel Jan Savit s svojim orkestrom.

Oliver Sacks sicer v Musicophiliji piše, da so ušesni črvi znak, kako občutljivi so naši možgani na glasbo. Ker glasba temelji na ponavljanju, na primer verza ali melodije, se ušesnih črvov težko znebimo, sploh če gre za zaporedje, ki se lahko ponavlja v neskončnost. Nekateri so tako prepričani, da se ušesnega črva lahko znebimo tako, da skladbo preprosto zapojemo do konca.

Ušesni črvi ali tudi lepljiva glasba naj bi se dogajali večini Zemljanov, a naj bi bili bolj vztrajni pri ženskah. Po podatkih Jamesa Kellarisa naj bi večino črvov (73,7 odstotka) povzročile skladbe z besedilom, medtem ko naj bi bile instrumentalne skladbe krive zgolj za 7,7 ušesnega črva. K ušesnim črvom naj bi bili bolj nagnjeni ljudje z obsesivno-kompulzivno motnjo, zato se trdovratnih primerov lahko znebimo tudi z zdravili za tovrstne motnje.

A žal to ne deluje vedno, nekateri primeri ušesnih črvov so tako trdovratni, da se lahko vrnejo tudi, če nekdo zgolj omeni naslov pesmi, kar dokazuje, da so ušesni črvi stvar dolgoročnega spomina, ne zgolj začasen odzven neke zvočne podobe. Ker se ušesni črvi praviloma zaredijo v našem notranjem sluhu, delu možganov, v katerem na primer ponavljamo telefonske številke ali opravke, ki jih moramo storiti čez dan, naj bi se jih lahko znebili na dva načina: z razmišljanjem o povsem drugih stvareh, ki nimajo melodije, ali pa s prepevanjem skladbe, ki je podobna ušesnemu črvu.

Najbolj znan primer trdovratnega ušesnega črva je bil primer Jean Harris, ki je leta 1980 ubila svojega ljubimca dr. Hermana Tarnowerja. Harris je imela ušesnega črva iz skladbe Put the Blame On Mame iz filma Gilda, ki jo je spremljal kar 33 let.

V komentarjih nam zapišite, kateri so vaši ušesni črvi in kako se jih znebite.