Tarja

TIP: Nenavaden album, na katerem Tarja bolj kot v ne do konca razžarjenih metalurških poskusih blesti v filmsko melanholičnih, močno simfoničnih in napol baladnih skladbah.

Tarja Turunen je bila soustanoviteljica Nightwish, ene najbolj imenitnih finskih gothic metal skupin. Leta 2005 so jo Nightwish vrgli iz benda, ker naj bi bila Tarja muhasta in naj se ji ne bi več dalo hoditi na dolge turneje. Nightwish so našli novo pevko in z njo objavili precej čuden in stilsko prenapihnjen album Dark Passion Play. Skoraj istočasno pa je Tarja objavila svoj solo album My Winter Storm, ki je nekaj povsem drugačnega, od tistega, kar je pevka počela pri Nightwish.

Na My Winter Storm se Tarja kaže predvsem kot izvrstna sopranistka, za katero se sliši, da je klasično izobražena, ter manj kot rockerica oziroma gotska (novo) metalka, zaradi česar se je najbolj prikupila svojim številnim fanom. Same skladbe so precej filmsko meditativne in po večini narejene za bolj ali manj velik klasični orkester.

No, nekaj skladb je sicer narejenih tudi v bolj novo-rockerskem oziroma metalskem stilu, z nažganimi kitarami in sintetizatorji, vendar te skladbe niso nič posebnega. To pa predvsem zato, ker nimajo posebej izdelanih riffov in tudi same osnove so že stokrat slišane. Od tistih bolj rockerskih skladb izstopa le predelava hita Alicea Cooperja Poison, ki jo je Tarja zavila v novo-metalurško kitarsko žaganje, ki mu nasproti stojita njen operetni vokal in sintetično simfonične podlage.

Sicer je treba priznati, da Tarjin glas v tistih, pretežno sila mirnih simfoničnih skladbah, ki pa imajo jasne rock linije in tudi prav takšne refrene, zveni fenomenalno. Predvsem ob klavirju, čelu in nasploh godalih je njen glas čudovit, morda tudi zato, ker se sliši, da Tarja poje s polnim glasom in ne tako na silo (visoko), kot je to morala velikokrat početi v svoji nekdanji skupini.

Vsekakor se Tarja v tej umirjeni, ambietna polni in skoraj simfonični glasbi počuti izvrstno. In prav tako tudi zveni. Vprašanje je, kaj bodo na to rekli fani njene nekdanje skupine… Dejstvo pa je, da je Tarja na My Winter Storm pokazala, de je izvrstna in tudi zelo vsestranska pevka.

Album My Winter Storm vsekakor ni ravno za vsako priložnost. Če pa si želite malce mirnejših tonov, ki posebej dobro sedejo ob zbranem poslušanju v miru in samoti, pa kaj boljšega skoraj ne boste mogli najti. Na albumu je namreč tudi ravno prav moderne post-metalurške patine, tako da se ob tej plošči ne boste nikoli počutili, da ste izdali svojo (črno ali kosmato? :) ) rockersko dušo.