Petek, 28. 5. 2010, 10.55
9 let, 5 mesecev
Strah sprožajo živalski klici na pomoč

Izsledki raziskave, objavljene v znanstveni reviji Biology Letters, potrjujejo, da glasba iz srhljivk stimulira človeške zgodnji "živalski" del možganov in tako zbudi žalost, strah in razburjenje. Neenakomerno oglašanje, hreščanje in šumljanje, ki ga proizvajajo sesalci v stresnih situacijah, s pridom uporabljajo za "neprijetno", a zelo učinkovito filmsko glasbo.
Ta tehnika vključuje pretirano pihanje na pihala in trobila in kovinsko hreščanje francoskega roga, tako da roko položijo v zvon. V pomoč so jim tudi električne kitare in razbijanje bobnov in cimbal.
Hrup je povezan z grozo in strahom
Profesor Daniel Blumstein iz kalifornijske univerze je primerjal več zvočnih posnetkov iz raznih hollywoodskih uspešnih grozljivk z opozorilnimi klici svizcev. Odkril je, da se premišljeno hreščanje in nenadni piski, kombinirani z melodijo, spremeni v trenutku dramatične napetosti in posnema opozorilne zvoke, ki jih oddajajo svizci v stiski.
Hrup je povezan z grozo in strahom, je za revijo Biology Letters povedal profesor Blumstein. Neenakomerna frekvenca je vedno del žalostnih dramatičnih prizorov, takšen zvok hitro sproži naš primarni strah, ki si ga še vedno delimo z drugimi sesalci in pticami. "Straši nas in druge živali," je še dodal Blumstein.