Sobota, 2. 3. 2024, 21.58
1 mesec
Skupina Booom!
Slovenci, ki bi na Evroviziji skoraj zastopali San Marino: Zdaj smo našli nekaj, kar smo #foto #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,29
Menijo, da je peto mesto, ki so ga dosegli na festivalu v San Marinu, izjemen rezultat in da so dobro predstavili Slovenijo.
Skupina Booom! je na slovenski glasbeni sceni prisotna nekaj let, večje uspehe pa so nanizali predvsem na dveh večjih festivalih v zadnjem letu. Kot poudarjajo trije mladi glasbeniki, ki svojo glasbo ustvarjajo sami, sta bila oba festivala zanje lepa izkušnja in popotnica za naprej. Letos spomladi bodo izdali svoj prvi album z naslovom Odiseja, na njem pa bodo med drugim pesmi Avantura in Odiseja ter že predstavljena Dance like this. Vrata si počasi odpirajo tudi v tujini.
Zasedbo Booom! sestavljajo pevci Matevž Derenda, Luka Cvetičanin in Patrik Mrak.
Kdo je skupina Booom!?Skupino Booom! so trije nadobudni avtorji in pevci (dva sta Primorca, eden pa Posavec) ustanovili leta 2020, do zdaj pa so izdali že kar nekaj singlov in se predstavili na dveh velikih glasbenih festivalih. Poleg slovenskih Melodij morja in sonca (MMS) lani, kjer so zasedli drugo mesto s pesmijo Portoroško sonce, so nedavno na festivalu Una Voce per San Marino v finalu zasedli peto mesto in za las zgrešili vstopnico, ki bi jih popeljala na Evrovizijo, kjer bi zastopali državo San Marino. Zasedbi Booom!, ki jo sestavljajo trije mladi pevci in glasbeniki Luka Cvetičanin, Matevž Derenda in Patrik Mrak, je ime nadel najbolje prodajani samostojni izvajalec v Sloveniji Jan Plestenjak.
Nedavno ste se vrnili iz festivala Una Voce per San Marino, kjer ste zasedli peto mesto. Vseeno ste bili z uvrstitvijo zadovoljni. Na Evroviziji bo sicer San Marino zastopala španska skupina Megara. To pa ni edini festival, ki ste se ga udeležili v zadnjem letu. Kaj so vam prinesle udeležbe na tovrstnih odrih in zakaj ste se na njih sploh podali?
Luka Cvetičanin: Zagotovo sta bili tako udeležba na festivalu MMS kot na Una Voce per San Marino izjemni izkušnji za nas kot skupino. V San Marinu smo pridobili ogromno prijateljstev in poznanstev ter novih izkušenj, predvsem pa spoznali, kako to delajo v drugih državah. Za italijanske produkcije nasploh vemo, da so vrhunske. Tam je celoten šov vodil RAI in vse je na najvišjem nivoju. Iz tega smo se marsikaj naučili. Tudi peto mesto, ki smo ga dosegli na koncu, je izjemen rezultat in za nas lepa popotnica za naprej ter potrditev, da delamo v pravi smeri. Morda se nam kakšna priložnost obeta tudi izven Slovenije.
"Zagotovo sta bili tako udeležba na festivalu MMS kot na Una Voce per San Marino izjemni izkušnji za nas kot skupino. V San Marinu smo pridobili ogromno prijateljstev in poznanstev ter novih izkušenj, predvsem pa spoznali, kako to delajo v drugih državah," je o izkušnji na festivalu v San Marinu povedal Luka Cvetičanin.
Matevž Derenda: Zadnji mesec se je res veliko dogajalo. Že MMS pri nas so izvedene na visokem nivoju, tudi zvok v avditoriju, produkcija, zvok na odru, tudi glede televizije je bilo vse super in na visokem nivoju. Ko pa prideš v San Marino in vidiš to produkcijo, še večji oder, še več luči, velike zaslone, se takoj opazi, da je v to vloženega še več denarja kot pri nas.
"Ko prideš v San Marino in vidiš to produkcijo, še večji oder, še več luči, velike zaslone, se takoj opazi, da je v to vloženega še več denarja kot pri nas," izkušnjo v San Marinu oriše Matevž Derenda.
M. Derenda: MMS so bile naša prva izkušnja s festivalom, zato smo šli tja brez pričakovanj. Že dejstva, da smo bili sprejeti, smo bili zelo veseli in nismo mogli verjeti. Sploh za njiju (Patrika in Luko, op. a.), ki sta Primorca in je to nekako njun festival. Tudi zaradi mame, ki je na njem nekajkrat nastopila, sem sam festival spremljal že od malega. Že avditorij je poseben, v Italiji pa te že obravnavajo kot nekega bolj znanega izvajalca. Tam smo dobili veliko odzivov, da sta jim bila naša pesem in nastop všeč. Morda je samo nekoliko drugačna mentaliteta, kar se tiče nivoja festivalov, pa sta si oba zelo podobna. To sta izkušnji, ki ju ne bomo nikoli pozabili.
Kakšna je bila njihova izkušnja na festivalu Una voce per San Marino? Poglejte v videu.
Vas je pohvala koga še posebej presenetila?
L. Cvetičanin: Mislim, da nas niso presenetile samo pohvale, ampak to, da si, ko hodiš naokoli, ves čas dobro sprejet. Očitno smo se ljudem vtisnili v spomin. Na splošno se nam je zdelo, da so nas v času, ko smo bili tam, prehvalili. To smo zelo lepo sprejeli in smo bili pohval s strani tako drugih tekmovalcev kot tudi osebja na festivalu veseli. To nas je zagotovo presenetilo, a smo to sprejeli in nam je ugajalo.
M. Derenda: Že od avdicije naprej tega nismo pričakovali. Pred finalom se je že vzpostavila nekakšna evforija.
S kakšnim izidom na festivalu pa bi bili nezadovoljni?
M. Derenda: Res se je veliko ljudem pela naša pesem in je nastalo veliko navdušenje.
L. Cvetičanin: Za vse, ki so nas pohvalili, smo bili v vrhu, med top tremi, celo med najboljšima dvema izvajalcema.
Na festivalu v San Marinu
M. Derenda: Marsikoga bi ta evforija ponesla, a smo nekako ostali na trdnih tleh. Glede na to, koliko dobrih odzivov in pohval smo prejeli, pa smo resno začeli razmišljati o tem, da bi nam res lahko uspelo priti na Evrovizijo. Sploh če pogledamo za nazaj našo pot in dejstvo, da smo se v zadnjem letu udeležili dveh takih festivalov in prišli do izjemnih uspehov. Za Megaro smo vedeli, da so zelo dobri in eni izmed favoritov za končno zmago, veliko je bilo tudi znanih imen. Nismo vedeli, kaj od njih pričakovati, četudi nam morda njihove pesmi niso bile najbolj všeč.
Kazalo je na to, da bo na koncu slavila Megara ali pa Loredana. Loredana, za katero sem šele kasneje izvedel, da je taka zvezda, ni imela prostora tam, kjer smo ga imeli mi. Verjetno je imela posebno garderobo in vhod, ker je ni nihče nikjer videl. Takrat sem si rekel: "Aha, na tem nivoju je." Vsi so jo omenjali, tudi novinarji.
L. Cvetičanin: Bilo je napeto, ko so razglašali mesta. Predvsem, ko so razglašali mesta od trinajst do enajst.
M. Derenda: Takrat smo vedeli, da bi bili nezadovoljni, če bi se uvrstili slabše kot na deseto mesto. Nato se je začelo počasi odštevati, devet, osem in razglasitev top petih. In bam, peto mesto. Bilo je čisto v redu, ne bi se branili še kakšnega mesta višje, a menimo, da je to čisto v redu in realno. Super izkušnja.
Kako ste sploh prišli na festival Una voce per San Marino, kjer izbirajo pesem, ki jo San Marino pošlje na Evrovizijo? Vse se je odvilo zelo hitro.
L. Cvetičanin: Brez naše vednosti nas je prijavil moj starejši brat Aleks, ki je tudi naš manager in je tam videl priložnost. Potem smo opravili prvo fazo avtentifikacije oziroma kredibilnosti, pri čemer smo potrdili, da smo to res mi.
Aleks Cvetičanin, manager zasedbe Booom!: Treba je bilo izpolniti obrazec in poslati pesem ter kontaktne podatke, vse pa je bilo v italijanskem jeziku, pri tem sem imel prednost, da znam italijansko. Vse to je bilo dva dni pred rokom. Kasneje dobiš odgovor, da je pesem prišla čez sito. A zagotovo jim je morala biti pesem všeč in je morala biti tudi na nekem primernem nivoju.
Je pa še ena zanimivost, da naj bi se države, ki mejijo na Italijo, morale fizično in ne zgolj preko spleta udeležiti festivala, sploh do polfinala.
Patrik Mrak: Zagotovo je bilo prijavljenih več kot osemsto, saj vsi niso prišli čez sito avtentifikacije.
"Že na začetku smo pesem Dance like this prijavili na letošnje tekmovanje za Emo. Naknadno so se potem odločili za interni izbor, ki je popolnoma pošten. Raiven je res super izvajalka in ima super pesem," je o letošnji slovenski predstavnici na Evroviziji povedal Patrik Mrak.
M. Derenda: Navdušeni so bili nad tem, da smo prišli tja v živo, že na avdiciji smo dobili pohvale, tudi glede tega, da sami ustvarjamo in produciramo pesmi. Dobili smo veliko pohval in vse naštete stvari na koncu tudi vplivajo na odločitev komisije. Tja smo šli trikrat, na avdicijo, v polfinale in čez slab teden še v finale.
Kaj skupina Booom! sporoča in meni o svojih oboževalcih?
Kakšni pa so vaši načrti glede Evrovizije v prihodnje? Ali bi si želeli nekoč predstavljati Slovenijo?
P. Mrak: Že na začetku smo pesem Dance like this prijavili na letošnje tekmovanje za Emo. Naknadno so se potem odločili za interni izbor, ki je popolnoma pošten. Raiven je res super izvajalka in ima super pesem.
Kar pa se tiče nadaljevanja, smo lahko veliko vzporednic potegnili med MMS in festivalom v San Marinu v smislu, da smo mi čutili, da imamo pesem, ki spada na specifičen oder. Tako smo za Portoroško sonce vedeli, da spada na MMS, kot tudi za Dance like this, da spada na evrovizijski oder. Če se pojavi še kakšna pesem, kar se zagotovo bo, v tem obdobju, ko smo zaključili album, lahko skoraj z gotovostjo rečemo, da bomo z njo še poskusili.
Upajo, da se bodo predstavili še na katerem izmed festivalov izven Slovenije.
Tudi na festivalih izven Slovenije?
Booom! (vsi): Seveda, upamo, da tudi.
L. Cvetičanin: Glede tega smo zelo odprti, želje so tako doma kot v tujini, če se le ponudi priložnost. Zakaj bi se omejevali? Če je le možnost. Mladi smo, čas imamo.
M. Derenda: Ja, zdaj je treba zagrabiti. Nikjer si ne smemo zapirati možnosti. Tujina je seveda še večja, seveda pa je pomembno, da nekaj narediš tudi doma, da te začutijo in spoznajo. Čeprav si doma že zvezda, v tujini vseeno začneš od začetka. V tujini smo si že lepo odprli nekaj vrat, zato upamo, da v prihodnje z bendom tudi v tujini predstavimo naš nov album, ampak najprej upamo na čim več nastopov doma.
Matevž Derenda, sicer sin slovenske pevke Nuše Derenda, poudarja, da si nikjer ne smejo zapirati možnosti. "Tujina je seveda še večja, seveda pa je pomembno, da nekaj narediš tudi doma, da te začutijo in spoznajo," še dodaja Matevž.
Skupna pot skupine se je začela leta 2020, še pred tem ste delovali v različnih drugih zasedbah. Kako to, da ste se odločili ustanoviti tričlansko zasedbo?
L. Cvetičanin: Najprej smo pripravljali prvi singel, kar je bila v tistem trenutku najbolj logična poteza, tako finančno kot tudi za začetek skupine. Dodajali smo še druge single. Tako da smo nekaj do zdaj že dali skozi, čeprav nas čaka še marsikaj. Prišli smo do tega, da bomo poskusili posneti album kot večji projekt, osredotočen na nek naš zvok, ki smo ga izbrusili in iskali skozi leta. Zdaj lahko potrdimo, da smo našli nekaj, kar smo. Tudi v pesmih vse izpovedi temeljijo na naši preteklosti. Na slabih in dobrih trenutkih, kar smo ujeli tudi na albumu, da dobi tudi poslušalec nek prvi vtis: "Aha, to so oni, to je ta skupina."
M. Derenda: Do zdaj smo malo tipali in iskali ta zvok in razmišljali, v katero smer bi šli, in se ozirali na druge ter se spraševali, kaj bi poslušali in začutili ljudje. Na koncu smo rekli, da moramo najti samo sebe in potem nas bodo ljudje že začutili v tem, kar smo.
Res smo veseli, da nam je uspelo posneti album. Na njem bo dvanajst novih pesmi, enajst in že znana Dance like this.
"Od dvanajstih pesmi bodo tri v angleškem jeziku, ena izmed njih je Dance like this, ostalih devet pesmi pa bo v slovenskem jeziku," o prihajajočem albumu Odiseja pove Cvetičanin.
L. Cvetičanin: To, kar izide zdaj, bodo vse nove pesmi, sveže in drugačne. Od dvanajstih pesmi bodo tri v angleškem jeziku, ena izmed njih je Dance like this, ostalih devet pesmi pa bo v slovenskem jeziku.
Ste tudi avtorji svojih pesmi. S katerimi producenti pa sodelujete?
P. Mrak: Pesmi aranžiramo sami. Kar pa se tiče producentov, smo se zdaj ustalili pri enem producentu, za ta album in verjetno tudi za prihodnje. To je Matej Pečaver, ki zagotovo pozna svojo stroko in razume integriteto izvajalca oziroma avtorja. Ve tudi, kdaj potegniti črto pri določenih zadevah, ki morda ne sodijo v pesem, in ve, kdaj jih pustiti v njih, čeprav morda nekomu drugemu ne bi ustrezalo. Zna vzdrževati to ravnovesje.
Poleg njega pa je sploh v zgodbo albuma vpleten še en gospod, in sicer latvijski producent, ki ima sicer bazo v Londonu, in to je Arthur Indrikovs. V Sloveniji je med drugim delal za Nino Pušlar in Jana Plestenjaka, po svetu pa za One Direction, Calvina Harrisa, Duo Lipo in druga velika imena. Lahko rečem, da smo se z njim kar spoprijateljili.
"Pesmi aranžiramo sami. Kar pa se tiče producentov, smo se zdaj ustalili pri enem producentu, za ta album in verjetno tudi za prihodnje," je povedal najmlajši izmed trojice Patrik Mrak.
Ali bi vas lahko razglasili za slovenski trio One Direction?
L. Cvetičanin: V začetku kariere naše skupine smo to slišali dostikrat, kar nam je v veliko čast. Nikoli pa se nismo želeli ponašati s tem, da smo kot oni. Oni so v tem svetu legende zase. Sploh se ne želimo predstavljati kot boyband. Predstavljamo se bolj kot band, saj imamo poleg nas še pet fantov, ki nam pomagajo krojiti to zgodbo.
Ali imate svojo prihodnost dobro načrtovano? Ali je težko usklajevati skupino oziroma ali je težje, če si v njej solist? Kako se ujamete in uskladite v svojih idejah?
L. Cvetičanin: Na srečo se zelo dobro razumemo in smo bili že prvotno dobri prijatelji. Imamo zelo podobne oziroma enake poglede na marsikatero stvar in glasbeni okus.
P. Mrak: Imamo tudi zelo nalezljivo energijo, ki se je nalezemo tudi med sabo. Tako da če nekdo pride z idejo za neko pesem, vsi pokažemo navdušenje in se tega občutka enostavno nalezeš.
L. Cvetičanin: Tudi fantje iz banda so zelo padli v to, saj je težje in je manjša možnost, kjer je veliko različnih karakterjev, da bodo vsi brcali v isto smer. Center skupine smo še vedno mi trije. A fantje v skupini morajo na oder tudi prenesti to energijo in dušo. Zelo dobro so se vključili.
"Imamo tudi zelo nalezljivo energijo, ki se je nalezemo tudi med sabo. Tako da če nekdo pride z idejo za neko pesem, vsi pokažemo navdušenje in se tega občutka enostavno nalezeš," o vzdušju v skupini pove Patrik Mrak.
Ali se z glasbeno kariero ukvarjate za "polni delovni čas" ali delate oziroma študirate še kaj drugega?
M. Derenda: Jaz delam na radiu, malo sinhroniziram tudi risanke. Veliko pa delamo na tej zgodbi, da uspe.
L. Cvetičanin: Stremimo k temu, da bi prišlo do točke, da bi se ukvarjali samo z glasbo in skupino. To so naše želje in naš prvi cilj. Patrik še študira, jaz sem zaposlen v družinskem podjetju.
M. Derenda: Zraven je seveda treba delati še kaj drugega, a zagotovo si vsi želimo, da bi lahko prepevali naše pesmi, igrali naokrog in bili zgolj na odrih in koncertih. To so sanje.
Ko bo izšel album, načrtujemo tudi koncert ob njegovi predstavitvi, morda celo po več mestih v Sloveniji. Zaenkrat še razmišljamo o tem, kako bomo to zgodbo predstavili ljudem, a vemo, da imamo zelo dober album, ki nam je zelo pri srcu. San Marino stvari ni obrnil na glavo, ampak je pomagal, da se še hitreje spravimo v to.
Poleg glasbene kariere delajo še druge stvari, a se v prihodnosti želijo posvetiti izključno glasbi.
Ali se z imenom zasedbe poistovetite, ste ga sprejeli za svojega? Znano je, da vam ga je pomagal izbrati Jan Plestenjak.
P. Mrak: Nekaj časa je trajalo. Bilo je sploh vprašanje, če smo ime sprejeli, preden so ga sprejeli vsi drugi. Bili smo že v fazi, ko nam je bilo ime ponujeno, kasneje pa smo celo razmišljali o njegovi spremembi, a vseeno rekli, da je to to. Na obeh festivalih so ljudje vpili: "O, booomovci. Booom." In tako smo videli, da ime deluje, in ga vzeli za svojega, še posebej po festivalu v San Marinu, kjer smo zelo dobro zastopali Slovenijo. Čeprav smo ga že prej, zdaj to ime še posebej nosimo s ponosom.
Kdaj izide vaš novi album?
Booom!: Spomladi (smeh, op. a.).
Na svoje ime so ponosni in so ga vzeli za svojega.
Torej nekje v obdobju med marcem in junijem?
M. Derenda: Mislim, da ga bomo vseeno izdali pred poletjem. Še prej pa bomo predstavili prvi slovenski singel z albuma. S tretjim singlom, prvi je Dance like this in drugi omenjeni slovenski, pa bo verjetno že prišel album.
Česa se v karieri nadejate v daljnji prihodnosti, na primer čez nekaj let?
P. Mrak: Na ta vprašanja običajno odgovorimo vedno drugače, ker so tako abstraktna. Na enem izmed radiev smo se nedavno ob enakem vprašanju o tem, kakšen je načrt za leto 2034, pošalili, da je to Una voce per San Marino 2034. Deset let zapored, zakaj pa ne (smeh, op. a.).
A če odgovorimo malce resneje, lahko z gotovostjo napovemo, da bomo še tukaj in da bomo še delali. Pisali bomo še veliko avtorske glasbe in se izpopolnjevali ter brusili ta diamant. Da bi lahko čim več nastopali, razveseljevali naše poslušalce in povedali našo zgodbo ter predstavili naše poglede na svet in ljubezen.
Lahko rečemo, da bomo taki kot zdaj, ampak še boljši. To upamo.
Kot pravijo, nameravajo biti čez nekaj let taki kot zdaj, ampak še boljši.
M. Derenda: Predvsem želimo prebuditi pop sceno in jo narediti všečno ljudem. Da lahko rečemo in predvsem vplivamo na mišljenje mlajših, da tudi v Sloveniji obstaja pop glasba.
Oglejte si še:
