Sinhronizator pornofilmov, ki je v Berlin pripeljal Joy Division

Mark Reeder je glasbeni multipraktik, ki je konec sedemdesetih Manchester zamenjal za Zahodni Berlin. Bil je tisti, ki je v obzidano mesto na njihov edini koncert pripeljal Joy Division, na katerega je prišlo rekordno malo ljudi, Veliki Britaniji prek posebne oddaje predstavil tamkajšnjo underground sceno, se družil z Blixo Bargeldom in Nickom Cavom, nekoliko preveč navdušeno nosil uniforme in med drugim sinhroniziral tudi pornografske filme.

Njegova komična pojava v filmu B-Movie: Lust & Sound z dobro mero samoironije predstavi Zahodni Berlin v obdobju, ko so tja po navdih hodili glasbeniki, kot je David Bowie, iz njega pa prihajali bendi, kot so Die Toten Hosen, Einstürzende Neubauten, Die Ärzte in seveda The Bad Seeds Nicka Cava.

Medtem ko se bo generacija, ki je Die Ärzte in Die Toten Hosen spoznala prek sličic v reviji Bravo, zabavala ob izjavah Blixe Bargelda, da z veseljem živi v mestu, v katerem še ni videl druge polovice, bodo nekoliko starejši lahko obujali spomine še na Neno, Nino Hagen in padec berlinskega zidu.

A če je zadnji dogodek v zgodovino zapisan kot zmaga, v dokumentarcu režiserjev Jörga A. Hopperja, Klausa Maecka in Heika Langeja padec berlinskega zidu predstavlja konec ne samo razdeljenega mesta, temveč tudi tamkajšnje scene. Kaj je namreč lahko bolj smrtonosno za underground sceno kot David Hasselhoff, ki na berlinskem zidu prepeva v usnjeni jakni z božičnimi lučkami?