Red Hot Chili Peppers

Pet let po zadnjem albumu Stadium Arcadium se Red Hot Chili Peppers vračajo brez kitarista Johna Frusicanteja in z novo glasbeno izobrazbo basista Flea. Potem ko je njihova ostrina že zdavnaj zbledela, so še vedno mojstri balad, ki so jih izstrelile med prvoligaše, če se spomnimo samo njihove največje uspešnice Under the Bridge.

I'm With You, katerega naslovnico je oblikoval najbogatejši živeči britanski umetnik Damien Hirst, je morda ob prvem poslušanju res nekoliko medel album, a ima zato kar nekaj poslastic, ki bi utegnile zanimati širše poslušalstvo.

Prvi vrhunec album doživi že pri tretji skladbi, Brendan's Death Song, ki je posvečen Brendanu Mullenu, enemu prvih promotorjev in dobremu prijatelju skupine, ki je umrl na začetku vaj za novi album. Preprost akustični uvod skladbe se postopoma spremeni v veličastno stadionsko balado, ki v finalu gradi na bobnarskih prehodih in ponavljajoči se melodiji.

Album nato malce uplahne do njihovega prvega singla z albuma, The Adventures of Rain Dance Maggie, ki se nadaljuje v Did I Let You Know, še eno od poslastic na albumu, kjer že skoraj plesnim bas ritmom dodajo trobento in simpatične spremljevalne vokale.

Da so Red Hot Chili Peppers znova v formi za počasnice, dokazujejo še s skladbama Police Station, ki bežno spominja na Soul to Squeeze iz njihovega obdobja po albumu Blood Sugar Sex Magik ter Meet Me at the Corner, medtem ko sta med poskočnicami zagotovo najbolj vznemirljivi skladbi Even You, Brutus in sklepna Dance, Dance, Dance, ki sta še najbolj netipični za skupino in ki dajeta albumu vsaj nekaj žara.

Kljub svetlim izjemam je album povsem pričakovano nadaljevanje Stadium Arcadiuma in By the Way, morda nekoliko bolj umirjen in dodelam, a še vedno tipično redhotchilipepperski. Če bi besedila dohajala njihov glasbeni napredek, bi bili na konju.