Sreda, 7. 7. 2010, 12.28
9 let, 3 mesece
Pisma Juliji in resnični ljubezni
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3
William Shakespeare je svojo tragedijo Romeo in Julija postavil v Verono, zato se je tudi snemanje filma Pisma Juliji ob koncu junija leta 2009 pričelo v tem severnoitalijanskem mestu. Vsako leto ga obišče več kot pol milijona turistov, ki si želijo ogledati kamnito dvorišče s tisoči pisem o izgubljenih in najdenih ljubeznih, vsaj za trenutek postati na Julijinem balkonu ali pozirati ob njenem bronastem kipu. Dotik njenih prsi naj bi namreč prinašal srečo.
Ideja je prišla z albumom Elvisa Costella
Režiserju Garyu Winicku se zdi pri tradiciji Julijinega dvorišča, pa tudi pri ljubezni nasploh, najbolj čudovito to, da si vanjo vsi želijo verjeti. To dokazuje dejstvo, da je od 30. let 20. stoletja "Julija" dobila na tisoče pisem z vsega sveta. Celo tista, ki so naslovljena samo z "Juliji v Veroni", vendarle pridejo na pravi naslov. Skupina prostovoljcev, organiziranih v tako imenovani Club di Giulietta, odgovarja na prav vsa pisma, pri čemer jim občasno na pomoč priskočijo tudi zunanji prevajalci.
Zamisel za film se je porodila, ko sta producentki Caroline Kaplan in Ellen Barkin naleteli na glasbeni album Elvisa Costella z naslovom The Juliet Letters. Kmalu zatem sta odkrili še knjigo Letters to Juliet: Celebrating Shakespeare’s Greatest Heroine, the Magical City of Verona and The Power of Love sester Lise in Ceil Friedman.
Čustva in odnosi so najbolj zanimivi
Med podrobnejšim proučevanjem fenomena Julijinega dvorišča v Veroni je že nastala zgodba za film. Potem ko sta za režiserja izbrali Winicka, pa so stvari stekle same od sebe. "Zame je najbolj zanimiva, zapletena in univerzalna tista snov, ki se ukvarja z medčloveškimi odnosi in čustvi," pravi Winick.
"Za nekatere ljudi se zdi, kot bi živeli na šahovnici; stojijo na kvadratnem polju, samo zaradi okoliščin pa se premaknejo na naslednjega. Predstavljajte si, da samo s pogumom spremenite svoje življenje, naredite preskok, ne da bi vas kaj prisililo v to," še pravi Winnick.
Pisana igralska zasedba
Pisma Juliji s svojo igralsko zasedbo dokazuje, da so filmi jezik sveta. Glavnih pet igralcev namreč prihaja iz prav toliko različnih držav: Amanda Seyfried iz ZDA, Vanessa Redgrave iz Anglije, Christopher Egan iz Avstralije, Gael Garcia Bernal iz Mehike in Franco Nero iz Italije.
Amanda Seyfried se je že dokazala kot izvrstna igralka, vendar doslej še ni igrala glavne vloge, sploh pa ne takšne, pri kateri bi morala nastopiti v skoraj vseh prizorih. "Film sloni na njenih ramenih," je prepričan Winick. "Na platnu blesti v obeh potovanjih: v iskanju svoje matere in v iskanju svoje prave ljubezni, za katero se izkaže, da ni Victor." Za režiserja je bila odločitev o tem, kdo naj igra Claire, skrajno preprosta. "Ni treba dolgo razmišljati, da bi bila Vanessa Redgrave odlična za to vlogo," pravi Winick. "Odlična je v vsem, kar počne." Producent Mark Canton pa o njej dodaja: "Prihaja zgodaj, odhaja pozno, pozna svoje in tuje besedilo."
Nadarjeni Gael Garcia Bernal igra Sophiejinega napetega, hiperaktivnega fanta Victorja. "Podobne vloge še nisem imel. Victor je zelo poseben lik, od vseh stvari na svetu mu je najbolj pri srcu hrana, kar si želi deliti tudi s svojim dekletom, Sophie." Najti igralca, ki bo enako prepričljiv kot vnuk Redgravove in kot fant, ki povzroči, da Sophie dvakrat premisli o svojem trenutnem razmerju z Victorjem, je bilo po besedah filmske ekipe najtežje. "Da bi našli Charlieja, smo organizirali avdicije v New Yorku in Londonu. Veliko dela je bilo potrebnega, da smo našli Chrisa Egana," se spominja Winick.
Vanessa Redgrave in Franco Nero sta se spoznala leta 1966 na snemanju filma Camelot režiserja Joshua Logana, se zaljubila in kasneje poročila.
