Parov Stelar: plesna ekstaza s pridihom gangsta mafije

Da so vstopnice za petkov koncert razprodane, se je po prestolnici razvedelo že sredi tedna in če bi Parov Stelar, avstrijski mojstri elektro swinga, imeli dan zatem še en koncert, bi najbrž organizatorji brez težav razprodali tudi tega. Najbrž se ne bi ušteli niti pri postavki, da bi si tudi občinstvo, ki je pohitelo z nakupom vstopnic za spektakel funky energije in davi Katedralo zapolnilo do zadnjega kotička, koncertni repete z največjim veseljem privoščilo znova.

Ni naključje, da se je Parov Stelar, avstrijski glasbeni eklektik, ki je včeraj nad svojo ekipo in mešalkami bdel na piedestalu odra velike dvorane, v Ljubljano vrnil že po dobrem letu od zadnjega koncerta na istem prizorišču. Res je, da s koncertno turnejo že promovira novo ploščo, ki izide še ta mesec, a naša prestolnica je več kot očitno željna kvalitetne in nepredvidljive (na najboljši možen način, seveda) glasbe, Parov Stelar pa zvestobo nagrajuje z brezkompromisno odrsko ter zvočno predstavo in zagotovljenim žurom.

Da je včerajšnji koncert poseben, je že uvodoma priznala vokalistka Cleo Panther, ki je z glasom, ki bi ga z zaprtimi očmi lahko postavili tudi v zakajen nočni klub mafijskega New Yorka v petdesetoh letih, ognjeno rdečo opravo in vrtoglavimi petami vred obvladovala tako fante na odru kot publiko. "V mojih žilah se pretaka slovenska kri," je v slovenščini povedala avstrijska pevka z mariborskimi koreninami, ena od treh, ki zasedbo Parova Stelarja spremljajo od ustanovitve.

Pesmi, ki so tvorile včerajšnjo koncertno poslastico, dodatno podpisano z dinamično postavitvijo luči in atraktivnimi vizualijami, so bile del tako novega kot preteklih albumov, a zdelo se je, kot da je občinstvu pravzaprav vseeno, kaj prihaja na vrsto po pravkar končani skladbi – vse so sprejeli z vzkliki in dvignjenih rok. Med kratkimi postanki med komadi se telesa niso prav nič umirila in če bi si lahko publika od večera sploh lahko želela še kaj, bi bilo to gotovo malce več prostora za ples.

Po najavljeni zadnji skladbi se je bend umaknil z odra, a kaj, ko je občinstvu skorajda v hipu začelo topotati z nogami, ploskati in zahtevati več. Ko se je Cleo vrnila na oder z obljubo po bisu, je najprej predstavila fante, opremljene s sončnimi očali in oblečene v značilne swing oprave. Bobnar Willie Larsson Jr. je ponovno povišal že malce umirjen srčni utrip, Michael Wittner na basu pa se je vrnil brenkat v desni kot odra. Ko je Cleo predstavila saksofonista Maxa The Saxa in trobentača Jerryja Di Monzo, je bilo ploskanje že oglušujoče, najbolj glasno pa je dvorana pozdravila glavnega krivca fantastične glasbene fuzije - Marcusa Fürederja oziroma Parova Stelarja.

Do zadnjega zvočnega vala plešoča Katedrala je dokazala, da ima Ljubljana tudi svoje glasbene ljubljence. In ti - med njimi več kot očitno tudi Parov Stelar – se zvesti publiki vedno znova oddolžijo z izvrstnim večerom, ki združuje tako vrhunsko glasbo kot nič manj popolno zabavo. Glasba je nenazadnje namenjena tudi (če ne predvsem) temu.