Otroci Sarajeva

drama

Premiera: 17. 7. 2013, Kinodvor Leto: 2012 Država: Bosna in Hercegovina/Nemčija/Francija/Turčija

Režija: Aida Begić Scenarij: Aida Begić Igrajo: Marija Pikić, Ismir Gagula, Nikola Đuričko, Staša Dukić, Velibor Topić

Vsebina: Sarajevo, sedanjost. Triindvajsetletna Rahima, sirota bosanske vojne, se po najboljših močeh trudi skrbeti za svojega štirinajstletnega brata Nedima, odločena, da mu zagotovi boljšo prihodnost. Marljiva in resna mladenka, ki je po težavnih najstniških letih uteho našla v islamski veri, upa, da bo šel fant po njenih stopinjah. A nekega dne v restavracijo, kjer dela kot kuharica, pride obvestilo, da se je Nedim zapletel v pretep s sinom lokalnega politika. Pripetljaj sproži niz dogodkov, ki Rahimo pripeljejo do vznemirjujočega odkritja … Film je osvojil posebno priznanje žirije v canski sekciji Posebni pogled in nagrado za najboljšo igralko na festivalu v Sarajevu.

Beseda avtorice: "Med pisanjem scenarija za moj prvi film Sneg smo se veliko pogovarjali o nečem, kar smo takrat imenovali 'bosanske sanje'. To je bilo neposredno po vojni, v obdobju, ko smo verjeli v svetlo prihodnost, v rekonstrukcijo sistema. Med razvijanjem ideje za svoj drugi film sem se vprašala, kaj se je zgodilo s temi sanjami. Razočarana sem spoznala, da smo v letih tako imenovane tranzicije prenehali sanjati in da smo sanje zamenjali s spomini. Začela sem se spraševati, ali je bila vojna edino obdobje v našem življenju, ko smo zares živeli. V središču mojega zanimanja je bil občutek, da smo postali talci podle politike in pomanjkanja strukture, kar je sčasoma privedlo do odsotnosti smisla. Najbolj zanemarjen del populacije so postali prav tisti, ki bi morali biti v središču pozornosti: mladi ljudje. Osredotočiti sem se želela na generacijo, za katero je bila vojna prva stvar, ki jo je izvedela o svetu. Na koncu se je zgodba zgostila v družinsko dramo vojnih sirot Rahime in Nedima, ki poskušata najti svoj prostor v okolju, ki ubija njune sanje. S pomočjo dveh otrok, ki sta tragično izgubila starše v vojni, sem želela prikazati vse tegobe in krivice družbe v tranziciji.

Nasprotja so glavna poteza filma. Nasprotja med bogatimi in revnimi, med življenjem in smrtjo, med preteklostjo in sedanjostjo, med resničnostjo in iluzijo, med svobodo in ujetništvom. V Otrocih Sarajeva, paradoksalno, vse to biva hkrati. Osrednji lik je mikrokozmos vseh naštetih nasprotij. Rahima je paradigma zapletene povojne realnosti. Ko glavni junakinji sledim s kamero iz roke, želim, da bi se gledalec pridružil tej mladi ženski na njenem potovanju skozi čustva.

Vse dokler je vojna prisotna v našem vsakdanjem življenju, bo prisotna tudi v umetnosti. Namenila sem se posneti najstniški film, a Otroci Sarajeva so nazadnje postali film o posledicah vojne. Kdor se želi resno ukvarjati s filmom, življenjem in svetom, ki nas obkroža, ne more povedati zgodbe, ne da bi se na tak ali drugačen način dotaknili vojne oziroma njenih posledic."