Oskarji podrli več meja že pred podelitvijo

Ob Forestu Whitakerju, Willu Smithu, Eddieju Murphyju, Djimonu Hounsouju in Jennifer Hudson velja spomniti tudi na množico britanskih nominirancev ter Japonko, Španko in Mehičanko.

Da je Whitaker (The Last King of Scotland) v kategoriji najboljših igralcev nepremagljiv, je že dolgo jasno, veliko možnosti za kipec ima tudi 25-letna Jennifer Hudson (Dreamgirls), nominirana za najboljšo stransko igralko, medtem ko lahko v moški različici kategorije Eddija Murphyja (Dreamgirls) ogrozi le Alan Arkin (Little Miss Sunshine).

Prvega "temnopoltega oskarja" za igralske dosežke so podelili že leta 1939

V 79-letni zgodovini podeljevanja oskarjev je sicer priznanje prejela le peščica temnopoltih igralcev. Led je prebila Hattie McDaniel daljnega leta 1939 (!), katere igro v filmu V vrtincu (Gone With the Wind), kjer je McDanielova upodobila Mammy, so nagradili z oskarjem za najboljšo stransko igralko. Nato je - z izjemo častnega oskarja za igralca Jamesa Basketta - minilo še 24 let, preden je kipec za glavno moško vlogo leta 1963 osvojil Sydney Poitier (Lilies of the Field). Začuda je nato minilo še dolgih 19 let, preden je priznanje dobil še kakšen temnopolti igralec (Louis Gossett, Jr. za An Officer and a Gentleman). Naslednja igralka, ki se je po Hattie McDaniel pobliže spoznala z oskarjem, je bila leta 1991 Whoopi Goldberg za vlogo v romantičnem filmu Duh (Ghost).

Edini temnopolti igralec, ki je prejel dva oskarja, je (za sedaj) Denzel Washington, ki je leta 1990 prejel kipec v kategoriji stranskih igralcev (za film Glory), leta 2002 pa glavnih (Training Day). Dva kipca ima sicer tudi prej omenjeni Sydney Poitier, ki je leta 2002 prejel tudi častnega oskarja. Tisto leto je bilo za temnopolte Američane nasploh zelo uspešno, saj je bila kot prva temnopolta ženska z oskarjem za glavno vlogo nagrajena Halle Berry (Monster's Ball). Mimogrede, barva kože je sicer edino, kar loči Halle in npr. Mariah Carey, ki sicer obe prihajata iz rasno mešane zveze in sta mulatki.

Kakorkoli že, če ne upoštevamo častnih oskarjev, je bilo v zgodovini podelitve teh najprestižnejših filmskih nagrad temnopoltim igralcem do sedaj namenjenih devet kipcev (leta 2005 sta ga prejela Jamie Foxx za vlogo v filmu Ray in Morgan Freeman za Million Dollar Baby). Statistika pa se bo skoraj zagotovo spremenila letos, ko lahko temnopolta skupnost iskreno računa na vsaj dva oskarja.

Leto diktatorja in kraljice

Da je letošnja sezona filmskih nagrad povsem pohlevna pred obličjem 45-letnega Foresta Whitakerja je že stara novica. Igralec, čigar značilnost je prirojeno stanje očesa imenovano "leno oko", je do sedaj za vlogo v filmu Zadnji škotski kralj (The Last King of Scotland) prejel že več kot 15 nagrad, vključno z vsemi najbolj čislanimi (zlati globus, nagrada ceha igralcev, bafta). Ob pripravah na vlogo ugandskega diktatorja Whitaker ni le preživel več mesecev v Ugandi ter preučil vse posnetke Idija Amina, ki so mu bili na voljo ter obiskal ljudi, ki so ga poznali, ampak se je naučil tudi pravilnega naglasa ter svahilija.

Nič novega ni niti dejstvo, da bo med tremi Britankami, nominiranimi za oskarja za glavno žensko vlogo, kipec domov odnesla prav Helen Mirren za vlogo kraljice v istoimenskem filmu, za katero je do sedaj prejela že več kot 20 nagrad. Svojevrstno presenečenje je sicer tudi to, da je v omenjeni kategoriji med Britankami Helen Mirren, Kate Winslet in Judi Dench ter ob Španki Penelope Cruz nominirana le ena Američanka (Meryl Streep).

Rekord postavila tudi Kate Winslet

Mimogrede, letošnji oskarji niso rekordni le po številu temnopoltih nominirancev, ampak so postregli tudi z najmlajšo igralko z največ nominacijami v karieri - Kate Winslet namreč šteje 31 pomladi, s peto nominacijo za oskarja pa je porušila dosedanji rekord Olivie de Havilland, ki je imela pri 33-letih za seboj prav tako pet nominacij (dva kipca je tudi dobila).

So se oskarji končno odprli tudi drugim državam?

Poleg Britancev so na letošnjih oskarjih močno zastopani tudi špansko govoreči državi Mehika in Španija (ne le zaradi Penelope in filma El Laberinto del Fauno, ampak tudi Adriane Barraza, Alejandra Gonzáleza Inárrituja in filma Babel) ter Japonska, ki se lahko ponaša z nominiranko za najboljšo stransko vlogo Rinko Kikuchi, pa tudi z Eastwoodovim filmom Pisma z Iwo Jime (Letters to Iwo Jima), saj je le-ta posnet v Japonskem jeziku in Babilonom (Babel), ki se delno odvija tudi v deželi vzhajajočega sonca.

Presenečenja mogoča le v kategoriji najboljšega filma?

Čeprav se zdi, da je bitka za igralske oskarje praktično že oddana, pa v kategorijah najboljšega celovečerca in režiserja še nič ni gotovo. V slednji je sicer najbolj varna stava na Martina Scorseseja, ki mu večina vendarle napoveduje glede na njegovo kariero močno zasluženega oskarja, a pri filmih varnih stav ni. Medtem ko zna nizkoproračunska komedija Naša mala miss (Little Miss Sunshine) presenetiti (morda tudi po zaslugi tega, da jo je že kar nekaj časa moč kupiti tudi na DVD-ju?), bi lahko z oskarjem odkorakal tudi Clint Eastwood; njegova Pisma z Iwo Jime (Letters from Iwo Jima) bi v tem primeru postala prvi tujejezični film nagrajen z oskarjem za najboljši celovečerec. Po zlatih globusih so sicer največ možnosti pripisovali Babilonu (Babelu), sedaj pa so vse opaznejše kritike, da je njegova tematika in struktura zgodbe preveč podobna lanskoletni zmagoviti Usodni nesreči (Crash). Na Frearsovo Kraljico (The Queen) kljub bafti nihče ne računa preveč resno, marsikdo pa meni, da bi lahko oskarja prejela kar predelava - Dvojna igra (The Departed). To sicer ne bi bilo prvič (spomnimo le na Moje pesmi, moje sanje), vendar ali bi se bil Hollywood Scorseseju resnično pripravljen oddolžiti za pretekle spreglede s tolikšno radodarnostjo? Vse bo jasno 25. (pri nas 26.) februarja, ko bodo prestižne kipce podelili ...