Ob 15. obletnici delovanja mala plošča skupine Tabu

Če se je njihov zadnji studijski album, ki so ga izdali pred štirimi leti, imenoval 42 – v čast številki, ki je po Douglasu Adamsu, avtorju knjižne uspešnice Štoparski vodnik po galaksiji, odgovor na vprašanje o smislu obstoja človeške vrste –, ni nenavadno, da je naslov njihovega novega izida Hvala za ribe. Tudi tega so si namreč izposodili od Adamsa oziroma delfinov iz njegovega ciničnega znanstvenofantastičnega romana Zbogom in hvala za vse ribe. Tabujevci za razliko od delfinov nad našim planetom še niso obupali – če ne drugega zato, ker v njih tli še toliko novih pesmi, ki bi jih radi delili z vsemi z odprto glavo in srcem. Šest so jih zapakirali na malo ploščo, ki je na voljo kot CD ali za prenos, med drugim v spletni trgovini iTunes, kjer je EP že tedne pred izidom prehitel vse, tudi mednarodne izvajalce in z velikim zanimanjem za prednaročilo zasijal na prvem mestu lestvice najbolje prodajanih albumov.

Mala plošča Hvala za ribe je prav poseben posladek, s katerim se Tabujevci zahvaljujejo svojim oboževalcem za petnajst let podpore. Prinaša namreč jagodni izbor skladb, brez balasta, praznih obljub in plastičnega sijaja, o katerem prepevajo v naslovni skladbi. Za EP se niso odločili zgolj zaradi smernic, ki jih narekuje trenutni trend – EP namreč uživa vse večjo priljubljenost v svetovni glasbeni industriji –, temveč tudi oziroma predvsem zato, da bi si lahko izdelek privoščilo čim večje število oboževalcev. Na njem so namreč postregli s samimi komadi, ki so avtorjem res v velik ponos in ne dvomijo, da bodo za kratek čas potešili lakoto po novem studijskem albumu. Mala plošča Hvala za ribe je na voljo po res prijazni ceni. "Izdelek je v nasprotju z zdravo ekonomsko računico, za mali denar boste namreč dobili veliko kakovostne domače robe!" je odločitev za izdajo male plošče komentirala pevka Tina Marinšek.

Pred štirimi leti so Tabuji zadeli v polno s skladbo Poljubljena, ki je dve leti po izidu na albumu, leta 2011, postala največkrat predvajana skladba na slovenskih radijskih postajah. Težko je napovedati, ali bodo uspeh lahko ponovili, čeprav vse kaže, da gre skladba Nekoč nekje, ki so jo Tabuji predstavili kot drugi singel z EP, po njenih stopinjah. Radijske postaje so jo sprejele z odprtimi rokami, toplo pa so jo pozdravili tudi obiskovalci Tabujevega tradicionalnega koncerta 30. novembra v Velenju, kjer so skladbo prvič zaigrali pred občinstvom. "Nekoč, nekje, nekdo, besede, ki puščajo ogromno možnosti in potencialov, pravzaprav so neskončne. Nekoč nekje je preprosta zgodba o večnem hrepenenju in iskanju tistega popolnega drugega; o duši dvojčici, ki se lahko skriva na drugem koncu sveta, lahko pa živi za sosednjimi zidovi, ki so predebeli, da bi si izmenjala srca za večni srečni ever after," je povedal Tabujev basist Iztok Melanšek, ki se je podpisal pod besedilo pesmi.

"Nekoč nekje je nova lepotica v zbirki Tabujevih del iz obdobja romantike. Je čudovit napev o srčnih željah, strahu in pogumu, o usodi in ljubezni, ki te na koncu dneva vedno čaka pri tebi doma." je izid skladbe pospremila Tina.

Poleg trenutne uspešnice Nekoč nekje novi EP Tabujevcev prinaša še nagajivo skladbo Junfer, za katero je refren prispeval Tomislav Jovanovič - Tokac, pevec skupine Dan D, in Male vojne, ki so po Melanškovih besedah oda posebni ljubezni – malo močnejšemu in nevarnejšemu odnosu, kot ga je vajena večina izmed nas. "Nekateri ljudje se imajo radi tudi na malo bolj boleče načine in potrebujejo vsakdanje male medsebojne vojne, da so zadovoljni in zadovoljeni," je razložil.

Svežim singlom ob boku stojita še Moje luči, pesem, ki so jo Tabujevci ustvarili za nastop na EMI 2011, in Thanks For The Fish – angleško različico pesmi Hvala za ribe, posneti še za pozdrav v tujino. Sporočilo, ki ga nosi skladba, je namreč univerzalno in ga lahko zlahka iztrgamo iz slovenskega konteksta in preselimo zunaj naših meja. "Hvala za ribe je kolaž grafitov, ki mi parajo možgane, ko berem časopise, ko gledam poročila, ko vidim, kako se na eni strani nekdo joče, ker nima dovolj za nahraniti otroka, na drugi strani pa se nekdo v zadregi spačeno smehlja, ko ne najde že stotega izgovora za podlosti, ki jih počne v imenu lastnega pohlepa. Ker nimam risarske žilice in nimam jajc za porisati zidu kakšnega bloka, so se vsi ti grafiti kar sami zlili v Hvala za ribe," je strnil Melanšek, avtor besedila.