Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Neža Mrevlje

Četrtek,
13. 11. 2014,
17.24

Osveženo pred

8 let

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Marko Naberšnik vojni film prva svetovna vojna

Četrtek, 13. 11. 2014, 17.24

8 let

Marko Naberšnik: Vojna je vedno klavrn rezultat napak oblasti

Neža Mrevlje

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 4
V duhu letošnjega obeleževanja stote obletnice prve svetovne vojne je tudi nov film režiserja Marka Naberšnika, ki o krvavi Soški fronti pripoveduje na intimen način.

"S producentom sva bila mnenja, da bi morava razviti zgodbo, ki bi opisala grozote vojne brez nazornih prikazov, velikih prizorov bitk in množičnega umiranja. Zato sva se odločila posneti morečo izkušnjo vojakov, ki obtičita v gorah Julijskih Alp," izhodišče zgodbe svojega novega filma Gozdovi so še vedno zeleni pripoveduje režiser Marko Naberšnik, ki se je v vlogi scenarista pojavil z Robertom Hoffererjem, avstrijskim kulturnim menedžerjem, podjetnikom ter filmskim in gledališkim producentom.

Hofferer pa je tudi glavni producent filmske intimne pripovedi o najbolj krvavi bitki prve svetovne vojne, ki je nastala v avstrijsko-slovenski produkciji. Slovenska producenta sta Aleš Pavlin in Andrej Štritof.

Čeprav je vojni film, je tudi rahlo meditativen "Film Gozdovi so še vedno zeleni je zgodba o prijateljstvu, nesmiselnosti vojne, čakanju na rešitev, veri v človečnost in dostojanstvo," pravi režiser. "Gre za angažiran film in čeprav je vojni, je hkrati tudi rahlo meditativen. Veliko je zvokov iz narave, impresivnih zvočnih elementov," še pove Naberšnik.

Živimo v svetu, ki je preplavljen z nasiljem "Živimo v svetu, ki je preplavljen z realnim in fiktivnim nasiljem. Najdemo ga po svetu, na spletu, na zaslonih … Zato smo želeli narediti film, ki govori o vojni na način, da nasilja ne prikažemo. Zgodovino smo želeli prenesti v sočasje z nanašanjem na zadnjo vojno," koncept predstavlja avstrijski soscenarist in producent. Dodaja, da so film v Avstriji kritiki označili za najboljši avstrijski film zadnjih petih let.

Borba za človečnost in dostojanstvo poteka v gorah Filmska zgodba je umeščena v avgust leta 1919. V Evropi divja prva svetovna vojna. Avstro-Ogrska, zaveznica centralnih sil, na Soški fronti bije bitko proti Kraljevini Italiji, ki je na strani antante. Soča je prizorišče krvavega pozicijskega vojskovanja v gorah in dolinah. Na obeh straneh vojskujočih se sil je na sto tisoče žrtev. Po italijanskem topniškem napadu sredi množične morije, topov, strupenega plina in zračnih napadov ostaneta živa le češki stotnik Jan Kopetzky, sin bogate družine, igra ga Simon Šerbinek, in vojak Jakob Lindner, sin obrtnika, igra ga Michael Kristof.

Vojak in hudo ranjen stotnik, medtem ko jima grozi naslednji val napadov italijanske vojske, branita topniško stražarsko mesto na pobočju Rombona, gore v Julijskih Alpah. Na višini 2200 metrov brez hrane, vode in navodil poveljstva branita strateško pomemben položaj. Njuna edina zveza z zunanjim svetom je vojaški telefon.

V toku filmske pripovedi se v eksistencialni preizkušnji pred gledalcem razkriva njuna intimna sedanjost, prežeta s strahom, nemočjo, cinizmom, osamljenostjo, otopelostjo, jezo in razočaranjem. V vojno situacijo vstopa tudi njuna preteklost, čas pred vojno. Govorita o stvareh, ki so pred vojno še imele smisel, zdaj ga nimajo več, del zgodbe oriše Marko Naberšnik.

Lokacije, materiali in izrazoslovje so avtentični Film je bil posnet v Sloveniji, na nekdanji meji z Italijo in na resničnih prizoriščih prve svetovne vojne, v Julijskih Alpah na Mangartu, kar za ekipo zaradi nestalnih in zahtevnih vremenskih razmer – dežja, vetra, snega in sonca, ki so se v gorah menjavali iz minute v minuto – ni bila lahka preizkušnja.

Snemali so tudi ob trdnjavi Kluže, v Blejskem Vintgarju, na gradu Strmol in v ljubljanskem studiu Viba. Prizorišča so oblikovali po originalnih fotografijah iz tistega časa.

Avtentične v filmu pa niso le lokacije, temveč tudi določeni scenski material, originalni predmeti, izposojeni iz zasebnih zbirk, in izrazoslovje, ki ga uporabljajo, poiskali pa so ga v dnevnikih vojakov s Soške fronte. Za zgodovinsko doslednost so avtorji poskrbeli v sodelovanju z avstrijskimi in slovenskimi zgodovinarji ter muzealci.

"Avtentično v filmu pa ni le okolje, temveč tudi življenjske izkušnje sodelujočih, ki današnji čas doživljamo kot tranzicijo. In dejstvo, da to, kar se nam dogaja, še ni nujno najhujše, kar se nam lahko zgodi," še pojasnjuje Simon Šerbinek.

Vojna je rezultat političnih napak oblasti "Film Gozdovi so še vedno zeleni gledalcem sporoča, naj se zavedajo, da je ne glede na čas in prostor vojna v svojem bistvu vedno klavrn rezultat političnih napak oblasti," je ob filmu zapisal Naberšnik. Na novinarski konferenci pred projekcijo na ljubljanskem filmskem festivalu pa še dejal, da je posledica človeške neiskrenosti vladajočih elit.

Avstrijski igralec Clemens Aap Lindenberg, ki igra generala, za svoj lik pravi, da "odlično uteleša cinizem in perverzno miselnost vsake vojne".

Konec novembra tudi v naših kinematografih Film Gozdovi so še vedno zeleni je na svoji svetovni turneji že devet mesecev, svetovno festivalsko premiero je doživel na 17. mednarodnem filmskem festivalu v Šanghaju. Evropsko kinematografsko pot pa je začel septembra na Dunaju.

Na Liffu so ga prvič predvajali včeraj, 13. novembra, sledili bosta še projekciji 15. in 18. novembra, v Mariboru pa 20. novembra. V naše kinematografe prihaja 27. novembra.

Ne spreglejte