Ljubezen v avtu

Doslej so ustvarili zavidljiv nabor skladb v slogu nostalgičnega elektro popa. Slovenski javnosti so se prvič predstavili na izboru za Miss Universe, kjer so zapeli skladbo Radio. Čez poletje se je na radijskih valovih pojavila že njihova druga skladba Ljubezen v avtu, ki je nastala izpod peresa znamenitega Dareta Novaka. Na izid prve plošče bo treba počakati do začetka jeseni. Preden ste ustanovili trio Electrix, ste bili že vsi prekaljeni glasbeniki. Gregor: Z glasbo se ukvarjamo že petnajst let, sodelovali smo v različnih projektih od rocka, jazza do funka. Z Janom sva z znanimi bendi izdala ploščo. On z rock zasedbo, jaz s pop rock zasedbo. Naključje je hotelo, da smo istočasno izpadli iz projektov, v katerih smo do takrat sodelovali. Poznali smo se že od prej in prišli na idejo, da naredimo nekaj novega. Z Janom sva se takoj strinjala, da bi poskusili nekaj v stilu osemdesetih let, nekakšen elektro pop. Tako se je začelo.

Jan: Za nas je bilo to nekaj novega, povsem drugačen način dela. Prej smo bili vajeni kitar, akustičnih bobnov in mikrofonov, sedaj pa delamo s sintiči in prenosnimi računalniki. Oprema se je v celoti spremenila. Sami smo se naučili programirati in izdelati matrico.

V Idriji imate svoj studio.

Grega: Večino materiala smo posneli v našem studiu v Idriji, tako da sedaj s producentom Petrom Penkom zadevo le še zaključujemo in popravljamo podrobnosti. Večino glasbe je naredil Jan.

Kakšen je vaš ustvarjalni proces?

Jan: Dobim idejo in se lotim glasbene podlage. Večinoma pišem note naravnost v računalnik, nato pa določim, kaj so basi, sintiči. Delam s pomočjo prenosnega računalnika, s pomočjo pluginov. Zbiram najrazličnejše zvoke, kar je zanimivo delo, ki ga lahko opravljam doma.

Gregor: Jan dela z midiji, tako da sploh ne igra inštrumenta. Melodijo ima v glavi in jo prenese v grafiko. Za to moraš imeti veliko glasbenega znanja. Tega ne more početi vsak glasbeni laik. Jan obvlada teorijo in ima podlago v jazzu, kar je njegova prednost.

Jan: Ostalim pokažem komad, navadno so navdušeni. Nato se Grega loti snemanja vokalov.

Gregor: Besedila v angleščini so nastala hitro, pri slovenščini pa se je zataknilo, potrebovali smo malo pomoči. V angleščini smo v pol leta posneli deset komadov.

Kdaj se je to dogajalo?

Jan: Začeli smo lanskega maja. Takrat je prišlo do ideje o ustanovitvi benda. Kmalu za tem smo že imeli tri komade.

Ste na začetku intenzivneje poslušali glasbo iz osemdesetih?

Gregor: Malo smo you-tubali. Mogoče niti ne toliko zaradi glasbe, bolj smo bili pozorni na zunanjo pojavo, na styling. Same glasbe nismo kopirali, imamo jo v podzavesti.

Kakšna je bila takrat vaša vizija skupine Electrix?

Jan: Zagotovo smo nameravali posneti ploščo. Mogoče se sliši nekoliko pretenciozno – začeli smo z mislijo prodreti na nemški trg. Dobili smo informacijo, da se v Nemčiji osemdeseta zelo dobro prodajajo. To so bili naši apetiti. Sedaj smo na realnih tleh in vemo, da je treba tudi doma nekaj pokazati.

Na začetku ste eksperimentirali tudi z ženskimi vokali.

Gregor: Poskusili smo, pa se ni obneslo, ni bilo kemije in resnosti. Fantje smo bili resni, punce pa niso bile toliko zagrete.

Jan: Bolje delujemo kot trio, če so zraven punce, spominjamo na skupino tipa Atomik harmonik.

Kako deluje vaša glasba na odru?

Gregor: Glavni vokali so odpeti v živo, nekaj vokalov pa je posnetih na matrico. Na matrici so tudi sintiči in bas linije. V živo so odigrani elektronski bobni.

Čeprav so vaše skladbe večinoma odpete v angleščini, sta nase prvič opozorili s pesmijo Radio, ki je odpeta v slovenščini.

Jan: Z naše založbe so na tekmovanje za Miss Universe poslali pet ali šest komadov. Logično je, da so se odločili za slovenski komad.

V slovenščini je tudi vaš drugi singel Ljubezen v avtu.

Gregor: Avtor skladbe Ljubezen v avtu je Dare Novak, legenda slovenske glasbe, tonski tehnik, snemalec in producent. Moj sostanovalec, ki trenutno sodeluje z Daretom, mi je pokazal to skladbo. Zelo težko jo je dobiti na nosilcu zvoka. V trenutku je padla ideja, da se čez poletje naredi priredba. Kontaktirali smo Dareta, ki je bil takoj za. Kmalu za tem smo se znašli v studiu pri Penku, kjer je za ženske vokale poskrbela pevka Anita Kay. Komad je bil posnet v enem tednu.

Igranje glasbe osemdesetih je lahko zelo dvorezno, saj vas lahko poslušalci dajo v napačen glasbeni predal.

Jan: Previdni smo, da nas ne bi ožigosali kot skrajno pop band ali celo kot boybend. Imamo svoje standarde, ki se jih bomo držali. Problem je, da ta glasba danes petnajstletniku zveni zelo poceni. Večina verjetno ne razume, da gre za glasbeno zvrst, za obujanje osemdesetih.

Gregor: Produkcija naših komadov ni našpičena. Bil sem zgrožen, ko so se Duran Duran odpravili zadnji album snemat s črnsko produkcijo, ki je moderna in skrajno zasičena. Prav tega nočemo, nočemo agresivnega zvoka. Verjetno je naša glasba premalo navita za komercialni trg.

Ali že razmišljate o snemanju videospota?

Gregor: Scenarij za videospot Ljubezen v avtu je že narejen. Sedaj se dogovarjamo o izvedbi. Vse skupaj poteka razmeroma počasi, zato pričakujemo, da se bo snemanje spota zavleklo v september. Tudi za skladbo Radio bi radi posneli spot. Igramo se z idejo, da bi priskrbeli 40-50 radiev in jih tri minute razbijali.

Koliko skladb se bo znašlo na plošči?

Gregor: Mislim, da bo na plošči uradno deset komadov. Mogoče bomo nekatere angleške komade priložili kot hidden tracks, tako da bo skupaj 15 skladb. Materiala imamo ogromno.

Ste že razmišljali o naslovnici?

Gregor: V mislih imam tiste stare pisarne iz socialističnih časov. Veliki pepelniki, vsi so kadili, ogromni pisalni stroji in nekje v tem okolju bi se kot uradniki pojavili tudi mi. To je ena izmed idej.

Kakšni so vaši načrti za prihodnost?

Jan: Razširiti se preko vseh meja.

Gregor: Želimo si, da bi si po vseh teh letih truda priborili zasluženo mesto na glasbeni sceni. Bom kar odkrito povedal, nič ne bi imel proti, če bi lahko živel od glasbe. Seveda nas zanima tudi tujina, osemdeseta so tam v razcvetu.

Jan: Projekt je bil zastavljen tako, da ne bi bil muha enodnevnica.

Ste razmišljali, da bi se prijavili na EMO?

Gregor: S prve roke smo slišali, da se na Emo pride po vezah. Če nimaš človeka, ki bi te spravil noter, ne gre. S tem se ne obremenjujem, nastopa pa se seveda ne bi branili, zagotovo je naša glasba za tovrstne festivale privlačna, saj je melodična in spevna.