Krokus

TIP: Obilica stare prvinske hard in heavy eksplozivnosti, na kakršno dandanašnji ne boste prav pogosto naleteli.

Švicarji Krokus so eno največjih imen evropskega heavy metala. Skupino, ki je začela delovati že leta 1974, je navdušil koncert AC/DC, ki ji je za zmeraj spremenil življenje. Leta 1980 so Krokus izdali svoj tretji, zelo boogie metalsko obarvan album Metal Rendez-vous, s katerim so prodrli v Evropo. Sledilo je še nekaj izvrstnih albumov, s katerimi je skupina prodrla tudi v ZDA.

Krokus glasbeno sicer niso pokazali česa pretresljivo novega. Njihova glasba se je gibala nekje med zavretim hard rockom in metalom, katerega zaključki so na daleč spominjali na AC/DC in Judas Priest. Tisto, kar je navdušilo, je bila njihova intenzivnost, smisel za točen riff, odlične melodije in vokal in pogosto tudi potentna besedila, ki so bila na meji seksizma in dobrega okusa. Morda najbolj drzen in drugačen album skupine je bil odličen in zelo ameriško obarvan Change Of Address iz leta 1986, ki je bil tudi njihov zadnji svetovno odmeven album. Krokus imajo en zlat in en platinast album v ZDA, v rodni deželi pa so vsi njihovi albumi prejeli priznanja za dobro prodajo. Skupaj je bend prodal 13 milijonov albumov.

Krokus so se novembra leta 2007 ponovno zbrali v najsijajnejši zasedbi, ki jo sestavljajo: kitarista Chris von Rohr in Fernando von Arb, bobnar Freddy Steady, basist Mark Kohler in pevec Marc Storace. Hoodoo pa je njihov prvi skupini album, odkar so se ponovno zbrali. Zasedba pa na njem kaže, da ni izgubila niti kančka magije, ki jo je imela v "dobrih starih časih".

Krokus tudi tokrat predstavljajo pregret in dostikrat AC/DC-jevsko boogie začinjen heavy metal, poln sijajnih riffov, nezgrešljivega rock'n'rollarskega groovea, energičnega petja, kratkih, a efektnih solaž, kompaktnih ritmov in dopadljivih refrenov. Nekakšna novost pa so "diskoidno" ZZ-topovsko obarvani prijemi, ki se še najbolj slišijo na sicer za album ne tipičnem singlu Hoodoo Woman. Zanimiva je tudi povsem AC/DC-jevsko obarvana obdelava klasika Steppenwolf Born To Be Wild, kot tudi epska ultra-melodična tektonska polbalada Ride Into The Sun, ki je nekakšna reminiscenca velike skladbe Screamnig In The Night z njihovega najuspešnejšega albuma Headhunter iz leta 1983.

V primerjavi s tistimi najboljšimi albumi skupine iz osemdesetih Hoodoo v celoti zveni rahlo manj metalsko, a zato toliko bolj "umazano" hardrockersko in blues oziroma boogie zaprašeno. Vsekakor pa je to eden boljših albumov skupine v zadnjih petnajstih letih in obvezno čtivo za vse klasične rockerje in ljubitelje predmaidenovskega starega heavy metala.