Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Petek,
15. 4. 2011,
14.09

Osveženo pred

6 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

Petek, 15. 4. 2011, 14.09

6 let, 7 mesecev

Kralj nemega filma Charlie Chaplin danes "praznuje"

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 1
Danes mineva 122 let od rojstva legendarnega igralca in režiserja Charlieja Chaplina, ki se je že v času nemega filma s svojo pojavo in igro zapisal v zgodovino filma.

Sir Charles Spencer "Charlie" Chaplin se je rodil 16. aprila 1889 v Londonu. Zaradi prezgodnje očetove smrti in materine bolezni sta bila Charlie in njegov brat Sydney že kot otroka prisiljena poskrbeti sama zase, zato sta se odpravila naravnost na oder.

Charlie si je kot izjemen plesalec stepa prislužil veliko priljubljenost, svoj prvi profesionalni nastop pa je izvedel kot član mladinske igralske skupine, in sicer v predstavi Sherlock Holmes. Leta 1910 se je prvič odpravil v ZDA, kjer se jim je nemudoma priljubil in tako že čez dve leti dobil ponudbo za delo pri filmu. Svoj prvi film Živimo, kakor moremo je posnel leta 1914. Njegov najprepoznavnejši lik je bil lik potepuha, ki ga je začel igrati v filmu Kid Auto Races at Venice. Moral je nositi nekaj številk večje hlače, zašiljene čevlje in tesno oprijet jopič, kar je bila filmska podoba, pri kateri je ostal vse življenje, saj je v tej opravi posnel 34 filmov. Svoj videz je dokončno zakoličil v filmu Potepuh iz leta 1915.

Napisal, produciral, uglasbil in režiral vse svoje filme

V prihodnjih letih je napisal, produciral, uglasbil in režiral vse svoje filme, ki so si sledili drug za drugim. Njegov prvi celovečerec je bil The Kid iz leta 1921, za katerega je skoraj v celoti poskrbel sam. Pred uspešno Zlato mrzlico (1925), kjer se posmehuje ameriški obsedenosti z zlatom, je posnel ne preveč uspešni film Ženska v Parizu. Leta 1929 je na prvi podelitvi oskarjev prejel posebno nagrado za dosežke v nepozabnem, leto prej posnetem filmu Cirkus, ki govori o potepuhu, ki začne delati v cirkusu.

Prizor iz filma Veliki diktator:

Njegov prvi zvočni film je bil Mestne luči, ki je bil kljub novi pridobitvi – zvoku – posnet v stilu nemih komedij, kar se je izkazalo za zelo uspešno kombinacijo. Moderni časi iz leta 1936 so bili še večji uspeh. Pod drobnogled je vzel modernega človeka, ki mu diktirajo stroji. Veliki diktator, ki ga je posnel leta 1940, je bil njegov zadnji delno nemi film. V njem ima vlogo judovskega brivca in diktatorja Hynkela. Podobnost s Hitlerjem ni bila naključna, in ko je izvedel, da je Hitler njegov film videl kar dvakrat, si je na vso moč želel vedeti, kaj si diktator misli o filmu. Film je bil pogumno dejanje, saj med filmom oba lika zamenjata pozicijo, Chaplin odvrže svojo komično pojavo in gledalce neposredno nagovori z obtožbami diktatorstva, pohlepa, sovraštva in netolerantnosti v prid svobode in bratstva.

Film je bil nominiran za oskarja za najboljši film, najboljši izvirni scenarij in najboljšega igralca.

Izgnan zaradi domnevnega komunizma

Čeprav je bil Chaplin v ZDA, kjer je prebival od leta 1914 do leta 1952, zelo priljubljen, se o narodnosti ni rad izrekal. V času predsedovanja McCarthyja je bil kot domnevni komunist obtožen protiameriške dejavnosti. Leta 1952 je odšel v Veliko Britanijo, kjer naj bi se udeležil premiere filma Odrske luči. Direktor FBI-ja je zahteval odlok o Chaplinovem pregonu, Chaplin pa se je odločil, da se v ZDA ne vrne več. Svoj dom si je ustvaril v švicarskem Veveyju. Aprila 1972 se je za kratek čas z ženo ustavil v ZDA, kjer je prejel častnega oskarja.

Svoja zadnja dva filma je posnel v Londonu: Kralj v New Yorku (1957) in Grofica iz Hongkonga (1967). V zadnjem sta zaigrala Sophia Loren in Marlon Brando, v majhni vlogi bolnega stevarda pa se je še zadnjič pojavil Chaplin.

V času ustvarjanja teh dveh zadnjih filmov je napisal tudi knjigo Moja avtobiografija, ki jo je izdal leta 1964. Njegovo zadnje dokončano delo je bila uglasbitev filma iz leta 1923 Ženska v Parizu. Do leta 1976, ko je končal pisanje glasbene opreme, je bil že zelo slaboten in je tudi komuniciral težko. Umrl je v spanju na svojem domu v Švici na božični dan leta 1977.

Lik potepuha največkrat imitiran lik

Chaplinov lik potepuha je verjetno največkrat imitiran lik v zabavni industriji. Leta 1992 je z oskarjem nagrajeni režiser Richard Attenborough posnel biografski film z naslovom Chaplin, v katerem sta igrala Robert Downey Jr., ki si je z vlogo prislužil nominacijo za oskarja in dobil bafto, in Chaplinova hči Geraldine, ki je interpretirala vlogo Chaplinove mame, svoje lastne babice Hannah Chaplin, ki je bila romskega porekla. V filmu so igrali še Dan Aykroyd, Kevin Kline in Anthony Hopkins.

Prizor iz filma Moderni časi:

Ne spreglejte