Ponedeljek, 19. 8. 2013, 8.19
5 let, 8 mesecev
Video: Zgodba o uspehu glasbenega studia s pobočja reke Tennessee
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1
Nekje na pobočjih reke Tennessee na severu zvezne države Alabama je Muscle Shoals, majhno mestece, v katerem so se od 60. let rojevali eni največjih glasbenih hitov – tam so ustvarjali tako The Rolling Stones kot tudi Bob Dylan, Aretha Franklin in Percy Sledge.
V središču mesteca s 13 tisoč prebivalci stoji glasbeni studio FAME, ki ga je konec 50. let ustanovil producent Rick Hall, med njegovimi stenami pa so med drugim nastali glasbeni hiti, kot so I'll Take You There, Brown Sugar, When a Man Loves a Woman, I Never Loved a Man the Way That I Loved You, Mustang Sally in Freebird.
"Muscle Shoals je ruralni kotiček znotraj ruralne Amerike, medtem ko so druge ameriške glasbene meke v precej bolj urbanih predelih," pravi ustvarjalec filma Greg Camalier, ki se je odločil raziskati, kaj je v temu mestecu tako posebnega. "Vse skupaj se je začelo z vizijo in vztrajnostjo Ricka Halla. Prvi hit, ki ga je produciral, je bila skladba tamkajšnjega hotelskega nosača Arthurja Alexandra – zanj je posnel pesem You Better Move On."
Z združevanjem starih videoposnetkov in fotografij ustvarjalec filma, ki je premiero doživel na januarskem festivalu Sundance, prikazuje, na kakšen način je s pomočjo svojega studijskega znanja in podporo tamkajšnjih talentov Hall oblikoval edinstveni zvok – ob tem je vztrajno premagoval revščino in tragedije ter za svojimi stenami združeval tako temnopolte kot svetlopolte glasbenike. Njihovo skupno ustvarjanje je imelo še toliko večji pomen, saj je šlo za čas, v katerem se je guverner Alabame George Wallace boril za odpravo tamkajšnje rasne segregacije.
"Ko so pesmi teh glasbenikov, ki imele edinstveni zvok Muscle Shoals, slišali ustvarjalci z drugih koncev sveta, so tudi sami želeli zveneti tako," pravi Camalier. Med drugim so zato v naslednjih desetletjih tja prišli ustvarjat številni glasbeniki, med drugim tisti, ki v filmu s Camalierom delijo svoje spomine: Aretha Franklin, Greg Allman, Bono, Clarence Carter, Jimmy Cliff, Mick Jagger, Etta James, Alicia Keys, Wilson Pickett, Keith Richards, Percy Sledge in Steve Winwood.
"Celotna ideja tega studia je bila precej 'kul'," v dokumentarcu pravi Jagger.
