Petek, 3. 9. 2010, 10.06
8 let
Palestina v Benetkah
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3
Zgodba filma Miral je pripoved dveh Palestink. Ameriški umetnik in filmar Julian Schnabel je na sinočnji predstavitvi filma na 67. Beneškem filmskem festivalu povedal, da je kot jud čutil odgovornost, da predstavi zgodbo Palestine.
Miral, ki se poteguje za zlatega leva, je dogodku, ki se večinoma nagiba k lahkotni plati kulture, vdahnil resnobnost. Zgodba, ki se odvija prek štirih desetletij od ustanovitve izraelske države leta 1948 do neuspešnega mirovnega sporazuma iz Osla leta 1993, je predstavljena skozi oči dveh Palestink. Sporočilo filma je, da je izobrazba edino upanje za kakršnokoli rešitev konflikta.
Sinoči je Schnabel poudaril svojo odgovornost, da je zgodbo prenesel na veliko platno. "Prihajam iz ameriške judovske družine, moja mati je bila leta 1948 predsednica ameriške sionistične ženske organizacije Hadassah, zato menim, da sem primeren za predstavitev druge plati zgodbe," je dodal režiser in priznal, da o Palestincih ni vedel veliko, dokler ni prebral delno avtobiografske zgodbe izraelske novinarke iz Italije Rule Jebreal. Film temelji na njeni zgodbi. "Ta konflikt se mora končati, vsakokrat, ko na katerikoli strani umre otrok, ni nobenega razloga za to," je še povedal.
Film predstavi jeruzalemsko sirotišnico Dar al-Tifl, ki jo je leta 1948 ustanovila bogatašinja Hind Hussein, potem ko je na ulici naletela na 55 sirot. Čez pol leta je imela že šolo za dva tisoč otrok. Miral je ena izmed sirot, ki je morala na hitro odrasti, ker se je zaljubila v palestinskega aktivista. Igra jo Freida Pinto iz Revnega milijonarja. Mnogi so se čudili izbiri igralke, češ da Indijka igra Palestinko, vendar je Pintova neverjetno podobna Jebrealovi, katere zgodbo pripoveduje film. V filmu se v manjših vlogah pojavita tudi Vanessa Redgrave in Willem Dafoe.
Časovna umestitev projekcije filma je sovpadala z začetkom novih pogajanj o premirju na Bližnjem vzhodu, ki jih je ravno včeraj odprl predsednik ZDA Barack Obama.
Medtem so iranskemu režiserju Jafarju Panahiju prepovedali prihod na premiero svojega novega kratkega filma Accordion o življenju dveh uličnih glasbenikov. Režiser, ki so ga lani aretirali zaradi filma o iranskih predsedniških volitvah, ni smel odpotovati iz Irana.
