Torek, 8. 5. 2012, 14.38
5 let, 10 mesecev
OCENA FILMA: Koča v gozdu
Koča v gozdu (Cabin in the Woods) se začne kot tipična grozljivka – pet prijateljev študentov, razposajena blondinka (Anna Hutchison), njena zadržana prijateljica (Kristen Connolly), postavni kvazipiflar (Jesse Williams), cinični zadetek (Fran Kranz) in seveda športnik (Chris Hemsworth), se odpravi na počitnice v zapuščeno kočo v odročnem gozdu. Na poti celo srečajo srhljivega črpalkarja, ampak ne, počitnic jim ne bo pokvarilo nič, tudi strašljiva koča ne. Le kako bi lahko karkoli pokvarilo te počitnice v "bratrančevi koči", če pa študentje očitno nevede nastopajo v nekakšni grozljivi različici Trumanovega šova, kjer vse njihove premike skrbno spremljajo strokovnjaki v neznani ustanovi? Vsaj tako se zdi. A na kocki tokrat seveda ni le zabava, ampak življenje ali smrt.
Čeprav premisa zgodbe zveni kot komentar današnje zabavne industrije, v kateri ima svojo resničnostno oddajo vsak, od zdolgočasenih bogatašinj do mam z osmimi otroki, pa gre pravzaprav bolj za nagovarjanje klišejev grozljivih filmov. Scenarija se je skupaj s scenaristom filma Cloverfield Drewjem Goddardom, za katerega je Koča v gozdu režijski prvenec, lotil Joss Whedon, ki trenutno žanje uspehe kot režiser akcijskega hita Maščevalci, pred tem pa si je ime ustvaril s serijo Buffy. S pogostim sodelavcem Goddardom sta tokrat vzela preverjen žanr, ga razstavila, razkrila tipične prijeme in ga na novo sestavila. Od te dekonstrukcije žanra sicer ne gre pričakovati revolucije, ne nazadnje cenimo, da se tudi sam ne jemlje preveč resno, prav tako pa je dobro spregledati nekatera odprta vprašanja. Glede na uspeh filma bo na njih verjetno precej hitro odgovorilo kakšno nadaljevanje ali, še bolje, preddel.
Koča v gozdu ciljnega občinstva ne dolgočasi oziroma, bolje rečeno, dolgočasi ga ravno prav, da ga zaziba v ustaljene tirnice, nato pa jih predela po svoje. Prav tako ne obljublja nekih bombastičnih preobratov, ki so do gledalcev prej pokroviteljski kot kaj drugega, ampak svojo zgodbo razpleta brez prisiljenih momentov šoka. Največja kvaliteta filma so reference na različne grozljivke in njihove klišeje, ki znajo zabavati tudi poznavalce žanra, ter črnohumorni vložki, ki presegajo trenutke groze in gole parodije.