Darko Brlek: Krize se bojimo, a je ne občutimo

Tudi letos boste na Festivalu Ljubljana obeležili nekaj obletnic, zagotovo pa sta osrednji 200-letnici rojstev Giuseppeja Verdija in Richarda Wagnerja. Vas tovrstne obletnice "omejujejo" pri sestavljanju programa, ali so dobrodošel navdih? Mislim, da si obe obletnici zaslužita praznovanje, na nas pa je, da to storimo čim bolje in seveda v skladu z osnovnimi vodili festivala. A kot lahko vidimo po uvodnem delu festivala, na primer pred jutrišnjim nastopom Bejart Balleta, Festival Ljubljana niso samo obletnice, ampak tudi krasni dogodki, polni energije in prijetnih občutkov, ki niso vezani na letnice.

Prav Bejart Ballet iz Lozane in pa na primer orkester Mariinskega gledališča iz Sankt Peterburga sta letos tisti dve točki na programu festivala, ki bi jih počasi lahko uvrstili med nekakšne stalnice. Prav gotovo in mislim, da nas to uvršča med najvidnejše svetovne festivale.

Imate poleg njih še kakšne želje o novih "stalnih" gostih? Oh, seveda, teh želja je veliko, obnavljamo gostovanja Bolšoj teatra in tudi drugih orkestrov. Zanimajo nas koprodukcije, ta teden smo na primer lahko videli izjemno sodelovanje med mariborskim baletom in slovensko filharmonijo. Želja je izjemno veliko in ne bo jih zmanjkalo, smo pa vedno omejeni pri sredstvih, a se trudimo, da se to pri programu ne vidi.

Ko sva ravno pri sredstvih, ste eni redkih, ki jim v času krize uspe poslovati brez izgube, tudi s pomočjo javnih sredstev … Glavni financer festivala je seveda Mestna občina Ljubljana, vendar pa kar 50 odstotkov sredstev pride z naslova sponzorjev in vstopnin, tako da lahko rečem, da smo glede tega eden od uspešnejših evropskih festivalov. Če bi bila vsa javna sredstva tako porabljena, torej da bi dobili iz zasebnih sredstev še enkrat toliko kot iz javnih, mislim, da bi živeli v raju.

Bi lahko rekli, da je festival uspešno prebrodil finančno krizo? Mi pravzaprav, in zaradi tega sem zelo vesel, krize nismo niti čutili. Čutili pa je nismo zato, ker se je bojimo in ker smo nanjo pripravljeni. Seveda smo naredili tudi veliko korakov, ki so drugačni kot na primer pred štirimi ali petimi leti.

Na primer? Znižali smo cene vstopnic, prireditve smo začeli prirejati na večjih prizoriščih, javnost obveščamo na načine, ki stanejo manj, konec koncev pa smo tudi znižali nekatere honorarje.

Seveda so stroški še vedno stroški, letalske vozovnice so drage, tudi hoteli so dragi. Čeprav so cene v zadnjih letih vendarle malce padle, so stroški prenočitev nastopajočih še vedno velika stroškovna postavka. V takšnih razmerah krmarimo in pazimo na vsak evro in na koncu se nam izide.

Bo treba v prihodnosti stremeti k bolj komercialnim projektom znotraj festivala? Slišala sem, da se sami navdušujete nad Modrijani … Nisem oboževalec Modrijanov, se mi zdi pa prav, da se tudi tovrstna glasba pojavi v Ljubljani. To sem dejal pred njihovim koncertom na Kongresnem trgu v Ljubljani, ki ga sicer nismo organizirali mi …

Seveda bomo morali kdaj na Festival Ljubljana pripeljati tudi kaj bolj "populističnega", ampak tudi pri takšnih gostih mora biti glavno vodilo kakovost.

Letos ste na primer že začeli s priljubljenima čelistoma 2cellos, cross-overjem med popularno glasbo in klasiko … Da, a tudi ta cross-over bi zelo klavrno končal, če ne bi šlo za dva odlična glasbenika.

Koga se letos bolj veselite, Verdija ali Wagnerja? Oh, veste, to se ne da primerjati, veselim se vsega in želim si, da bi vse izvrstno uspelo. Vem, kakšen program imamo, tudi vem, česa so naši izvajalci sposobni, zato smo jih tudi uvrstili na program. Je pa veliko lahko odvisno tudi od dneva, včasih so kakšne stvari slabše, včasih boljše, precej pa bo odvisno tudi od tehnike.