Sajenje spomladanskih čebulnic

Z mislimi smo že v naslednjem letu, zato je zdaj pravi čas, da načrtujemo nove vrtnarske podvige. Med pomembnejšimi zdajšnjimi opravili je tudi sajenje cvetočih čebulnic, ki nam bodo z živobarvnim cvetenjem pomagale odgnati zimo in nas popeljale v cvetočo pomlad.

Večina čebulnic cveti od zgodnje pomladi do začetka poletja, številne pa tudi v drugem letnem času. Prve, kot so zvončki, prezimne ciklame in žafrani, so drobnejše, kasneje pa pridejo na vrsto večje in bogatejše cvetlice. Glede na njihove lastnosti jih tudi razporejamo na vrtu in jim namenimo mesto, kjer bo njihovo cvetenje najizrazitejše. Žafrani so lepi sajeni v travno rušo, kjer ne bodo niti najmanj moteči za oskrbo trate. V času njihovega cvetenja še ne bomo kosili, ob nastopu ugodnih pogojev za rast trave pa jih ne bo več. Narcise so klasična izbira za travniško sajenje, prav tako tudi zvončki in močvirske logarice. Številne pozno cvetoče čebulnice lahko sadimo samo v takšni trati, ki je ne kosimo vsaj do sredine poletja. Poleg preostalega travniškega cvetja bodo tudi čebulnice prispevale svoj delež k pestri preprogi najrazličnejših barv. Pod drevjem in grmovnicami sajene čebulnice bodo cvetele še pred njihovim olistanjem. Vlage v tleh je takrat dovolj, sončni žarki pa se z lahkoto prebijejo skozi gole krošnje listopadnih rastlin. Starejših rastlin njihova prisotnost ne bo motila, ob mlajših rastlinah pa je bolje saditi tiste čebulnice, ki imajo pritlikavo rast in ne bodo izčrpavale razpoložljivih hranil.

Največji sloves med vsemi čebulnicami imajo zaradi številnih barvnih različic, ki jih izkoriščamo pri zasaditvah, nedvomno tulipani. Raznolik rod je razdeljen v številne oddelke, ki temeljijo na obliki cvetov, lahko pa jih razdelimo tudi glede na čas cvetenja. Večina uspeva v rodovitnih, odcednih in humoznih tleh, kjer veljajo dobri rastni pogoji z obilo sonca. V idealnih rastnih razmerah se bodo tulipani ohranili vrsto let, mnoge pa bo treba gojiti kot enoletne rastline tudi zaradi voluharja.

Ob kupovanju čebulic bodo zavitki z vabljivimi slikami več kot prepričljivi, kljub temu pa dobro preglejmo kakovost samih čebulic. Že odgnale čebulice niso najprimernejše, prav tako ne mehke ali poškodovane, zaradi velike verjetnosti okužbe z rastlinskimi boleznimi. Posadimo jih kar najhitreje po nakupu, globina sajenja pa naj bo od dva- do trikrat tolikšna, kot je velikost čebulic. Ob tem upoštevajmo primerno razdaljo sajenja med posameznimi rastlinami. Pri skupinskem sajenju se izogibajmo simetričnim zasaditvam, saj je lahko izpad že ene ali dveh rastlin vidno moteč. Da pa bodo naše čebulnice lepe leto za letom, poskrbimo z dodajanjem hranil, vse dokler listje ne odmre. Uporabne so ustrezne mineralne mešanice z veliko kalija in manj dušika.

Čeprav se zdi, da bo zdaj manj dela na vrtu, to nikakor ne drži. Sploh za prave vrtnarske navdušence, ki jesen izkoristijo za sajenje tulipanov in drugih čebulnic.