Pinar Yoldas: življenje onkraj človeške želje

S svojimi posegi v naravo temeljno spreminjamo obstoječe ekosisteme, s tem pa ogrožamo biodiverziteto in povzročamo izumiranje številnih vrst, pri čemer to predstavlja neposredno grožnjo predvsem za človeka. S človeško kulturo se tako korenito spreminja narava, s čimer se v svojem projektu Ekosistem presežka skozi perspektivo plastične polucije morij ukvarja interdisciplinarna raziskovalka in umetnica Pinar Yoldas.

Pacifiški vrtinec smeti (Pacific Trash Vortex), izhodišče projekta Yoldasove, je leta 1985 odkril kapitan Roger Marshall. Gre za plavajočo plast plastičnih smeti, ki prekrivajo približno pet tisoč kvadratnih kilometrov Tihega oceana. "Plastična polucija je danes velika težava. Plastika se nabira v oceanih in znanstveniki pravijo, da bo tega sčasoma le še več. Onesnaževanje s plastiko, tako kot druge oblike onesnaževanja, pa spreminjajo naravne ekosisteme. Z vsem tem se spreminjajo tako kemijska in biološka kompozicija sveta kot tudi zasnova naših teles," ob projektu razmišlja umetnica. Gore elektronskih odpadkov, plaže katrana, reke cinka in oceani plastike so posledica napredka, razvoja znanosti in tehnologije ter kapitalizma. Vse to nas vodi v akumulacijo smeti, ki na drugi strani pomeni nabiranje strupenih in sintetičnih materialov, škodljivih entitet, ki so posledica človeških želja in potrošniških teženj, še pojasnjuje Yoldasova.

"Zahodna kultura na tak način v naravo in naša telesa vdira dobesedno. Vse to pa vodi h koncu, smrti. Plastični odpadki ne povzročajo smrti samo med živalskimi vrstami v oceanih, temveč povzročajo različne bolezni, tudi v človeški vrsti." Izhodišče razumevanja oceana kot enega od prizorišč izmenjave med organskim in sintetičnim, krajem spajanja narave in kulture, pa je umetnico pripeljalo do razmišljanja o temu, kaj bo sledilo, s poudarkom na kritiki zdajšnjega trenutka, antropocentričnosti zahodne človeške kulture.

Obrat k življenju v širšem smislu V svojem projektu se Pinar Yoldas, ozaveščena z dimenzijami in posledicami onesnaženja s plastiko, od dejstev smrti, podob mrtvih živali zaradi plastičnih smeti obrača k življenju. Pri tem se naslanja na odkritja o novih oblikah življenja, nastalih v ekstremnih razmerah, ki jih je ustvaril človek. V pacifiškem vrtincu smeti so namreč našli nove bakterije, s tem pa pokazali, da v okolju smrtonosnega nastajajo novi začetki.

"Nekaj, kar je smrtonosno, strupeno, neprebavljivo in neuporabo za biološke procese za določene vrste, lahko omogoči življenje drugim organizmom. Življenje mikroorganizmov se nadaljuje," povzema umetnica. Tudi če bo onesnaževanje na dolgi rok pripeljalo do določenega konca, izumrtja nekaterih vrst, to ne bo pomenilo konca življenja, dodaja Pinar Yoldas. Ravno zato je projekt Ekosistem presežka poskus ustvarjanja postčloveškega ekosistema, življenjske skupnosti spekulativnih organizmov in njihovega okolja.

Če se bodo na dolgi rok nakopičeni ostanki kapitalističnih želja in potrošniških dejanj obrnili proti človeški vrsti sami in to življenjsko še bolj temeljno ogrozili, pa bo življenje kljub vsemu obstalo. "V projektu me ne zanima toliko človeško življenje kot življenje v širšem smislu. Pozornost želim nameniti nečloveškim oblikam življenja. Za to imam politične razloge, saj je v našem antropocentričnem svetu tako ali tako vse preveč usmerjeno k človeški vrsti. Naša zahodna kultura je pretirano samoosredotočena, egoistična in osredotočena na razum. Obstajajo tudi kulture, ki človeško življenje na postavljajo pred druga. Gre za enakovredno obravnavo življenj ne glede na vrsto," je kritična avtorica.

Pot distopičnega konca in katastrofe za določeno vrsto po eni strani po drugi predstavlja oblikovanje novega življenja, kulture, ki je onkraj človeške vrste in človekovih želja, je mogoče med drugim prebirati projekt Ekosistem presežka, ki si ga je v Aksiomi mogoče ogledati do 28. marca.

Razmišljanja umetnice, artikulirana skozi intermedijsko umetniško gesto, pa pred nami razkrivajo še eno izmed razsežnosti današnjih kulturnih okoliščin, ki posegajo tudi na biološke ravni s tem, ko spreminjajo molekularne procese. Plastično onesnaženje ne vdira le v oceane in s temi ekosistemi povezano življenje, temveč so posledice prisotne tudi v naši krvi, znanstvena dognanja podaja umetnica. Med svojim raziskovanjem je spremljala tudi, kako pogosto se s plastiko v svojem vsakdanu srečujemo, čeprav se tega sploh ne zavedamo. V plastiki je shranjena naša hrana, voda, najdemo jo tudi v oblačilih in še marsičem drugem. Vse to pa vpliva na biološke ravni našega obstoja.

Prvo razstavo je imela že pri petih letih Projekt Pinar Yoldas kaže kritično refleksivne in analitične potenciale umetnosti, ki s pridano ironijo ponujajo tudi informativno, ozaveščevalno platformo in raziskovalno metodologijo. Raziskovalka in umetnice tudi v svojem preostalem delu raziskuje družbene in kulturne kontekste v razmerju do ekoloških sistemov.

Raziskovalni interesi Yoldasove vključujejo bioumetnost, interakcijo med umetnostjo in nevrološko znanostjo ter ekofeminizmom. Magistrirala je na kalifornijski univerzi, trenutno je doktorska študentka na oddelku za umetnost, umetnostno zgodovino in vizualne študije na univerzi Duke. Pred izobraževanjem v ZDA je diplomirala iz arhitekture na univerzi Istanbul Bilgi, na istanbulski tehnični univerzi pa je tudi magistrirala.

Je tudi dobitnica bronaste medalje za področje organske kemije na naravoslovni olimpijadi, prvo samostojno slikarsko razstavo pa je imela, ko je bila stara pet let.