Pametno osvetljena terasa

Zunanje površine nam v času prijetnih zunanjih temperatur nudijo še dodaten prostor, kjer lahko preživljamo poletne večere. Pri izbiri osvetljave moramo zato paziti na to, da bo uporabna, učinkovita, predvsem pa poskrbela za varnost in prijetno bivalno okolje. Vrsta osvetlitve Pri osvetljavi terase se lahko odločimo za splošno osvetljavo, s katero osvetlimo celo teraso in ni namenjena ustvarjanju ambienta, temveč natančni osvetlitvi prostora, zato vir svetlobe namestimo pod strop. Za ustvarjanje vzdušja in očesu prijetne svetlobe pa bomo raje izbrali lokalno ali indirektno osvetlitev zunanjega prostora. Kot pravi strokovnjak za razsvetljavo Janez Škofic, se stranke večinoma odločajo za namestitev svetil v stenah, tik nad ali v tleh ali pod policami. Pri indirektni osvetlitvi želimo doseči, da svetilo z direktno svetlobo ne moti uporabnikov terase, saj bi bili sicer preveč osvetljeni in s tem izpostavljeni pogledom mimoidočih. Dodatna prednost indirektne osvetljave je tudi, da ne privablja mrčesa. Uporabniki največji pomen dajejo prav dekorativnosti, da svetila s svojo svetlobo ustvarjajo prijetno vzdušje, hkrati pa teraso toliko osvetlijo, da je hoja po njej varna. Pri tem ne smemo pozabiti na predmet odboja, ki bo razpršil svetlobo, sicer nas snop svetlobe lahko moti in ne vidimo drugih predmetov, ki so v okolici. Če se odločimo, da bo svetilo postavljeno nekje na sredini terase, pa je priporočljiva izbira manj močnega svetilnega telesa, ki bo svetlobo oddajalo zgolj v dekorativne namene.

Postavitev svetilk

Pri razmestitvi svetilk se najprej odločimo, kje na terasi bomo sedeli, kje se bomo gibali in jo uporabljali za hojo in kje želimo, da osvetlitev kot dekoracija pomaga ustvariti prijetno vzdušje med preživljanjem večerov. Priporočljivo je, da smo pozorni na bleščanje, preosvetljenost ali podosvetljenost. Izbiramo lahko med stoječimi svetilkami, pritrjenimi na stene ali različne predmete na terasi ali vgradnimi svetilkami. Prav tako se lahko poigramo s snopi svetlobe, ki jih svetilke v mraku mečejo po stenah ali predmetih in s tem izpostavimo predmete, ki podnevi ne pridejo do izraza. Tako bodo na primer linijske LED-luči na fasadi ustvarile zanimivo igro svetlobe, talne osvetlile rob terase, usmerjene na predmete ali rastline pa igro senc in svetlobe, pri čemer moramo biti pozorni tudi na svetlobno onesnaževanje, tj. vplivu naše osvetlitve na bližnjo in daljno okolico. Osvetlimo res tiste dele predmetov ali hiše, ki jih želimo izpostaviti, in svetlobe po nepotrebnem ne usmerjamo v nebo ali druge stavbe.

Izbira žarnic Ponudba svetilnih teles je danes zelo velika, s tem pa tudi zelo raznolika po kvaliteti. Pri sijalkah se danes večinoma odločamo med varčnimi, LED- in halogenskimi sijalkami. Prednost varčnih je, da porabijo do 80 % manj energije kot običajne in imajo dolgo življenjsko dobo, vendar pa proizvajajo zdravju škodljivo elektromagnetno sevanje in vsebujejo nevarne snovi, ki se po uporabi (žal še vedno) velikokrat znajdejo med gospodinjskimi odpadki. Svetilke LED se prav tako odlikujejo po nizki porabi energije, dolgi življenjski dobi, majhnih dimenzijah, se ne segrevajo, zato so primerne za vgradnjo v tla terase, vendar proizvajajo le usmerjen in ozek snop svetlobe.

Janez Škofic poudarja, da ima ne glede na vrsto izbrane sijalke veliko vlogo cena in priznanost proizvajalca. Po njegovih izkušnjah dobra sijalka stane tudi do 150 evrov. Najmanj nevarne naj bi bile prav navadne žarnice na gorilno nitko, ki pa potrošijo več energije in imajo krajšo življenjsko dobo. V zadnjem času se uporabljajo tudi optična vlakna, ki se odlikujejo po svoji prilagodljivosti (lahko jih namestimo celo v fuge na tleh) in neobčutljivosti na vodo. Za ambientalno osvetlitev so primerne tudi premične solarne svetilke, za ustvarjanje prijetnega vzdušja ob večerih pa ne bodo odveč niti vrtne svečke ali svetilke, ki bodo pomagale odganjati komarje in drug mrčes.

Pomen barvne temperature svetlobe

Svetloba je elektromagnetno valovanje in ker umetna svetila dajejo svetlobo le v določenem spektru, se je uveljavil pojem barvna temperatura svetlobe, ki jo merimo v stopinjah kelvina (K). Glede na spekter sevanja jo vidimo oziroma čutimo kot "toplo" – gre za rdeč spekter, ali "hladno" – moder spekter svetlobe. Sijalke lahko po barvi svetlobe razvrstimo v tri skupine: sijalke, ki oddajajo toplo belo (2700–3300 stopinj K), hladno belo (3300–4300 stopinj K) in hladno dnevno svetlobo (4300–6000 stopinj K). Pri osvetlitvi terase za ustvarjanje prijetnega vzdušja Janez Škofic priporoča sijalke v razponu od 2700 do 3500 stopinj K, ki oddajajo rumenkasto barvo, ki deluje "toplo" in pomirjujoče, na izdelkih pa jih lahko prepoznamo pod oznako "topla bela" (ang. Warm White, nem. Warmweiss).