Naravno sivkino milo

Mila in detergenti, ki jih danes kupujemo v veleblagovnicah, so predvsem kemične sestavine, ki našo kožo dodatno izsušijo in nas prisilijo v to, da kupimo še dodatna vlažilna mleka in kreme. To je povsem trženjska poteza podjetij, zato se jim lahko upremo z izdelavo povsem naravnega mila, ki kožo nahrani s pomembnimi snovmi in jo ohranja vlažno in gladko skozi ves dan.

Pa začnimo

Pri ustvarjanju mila se moramo najprej zaščititi z rokavicami, saj natrijev hidroksid močno draži kožo in sluznico, a je bistvena sestavina pri izdelavi. Tehtanje sestavin je zelo natančno, zato jih moramo izmeriti do grama natančno, še posebej pri natrijevem hidroksidu, za prava razmerja pa poiščemo izračune na internetu, ti nam podajo natančne mere in razmerja. Voda mora biti vedno destilirana oziroma demineralizirana, uporabna sta tudi čaj in sivkin hidrolat, če pa hočemo narediti kavno milo, lahko dodamo kavo. Uporabimo lahko celo pivo, vendar ga moramo nekaj dni pred uporabo pustiti odprto. Po navadi mila izdelujejo z daljšim kuhanjem, na delavnici pa so predstavili veliko preprostejši hladni način.

Ko si na mizi pripravimo vse potrebno, destilirano vodo vlijemo v vnaprej pripravljen natrijev hidroksid, v našem primeru smo ga izmerili 176 gramov, kar pomeni 98-odstotni natrijev hidroksid. To povzroči termično reakcijo, zmes pa se segreje do 90 stopinj Celzija. Mešanico damo na stran in počakamo, dokler se ne ohladi na 45–50 stopinj Celzija. Medtem pripravimo četrtino palmine in kokosove maščobe ter olivnega olja, v našem primeru je izračun določil 400 gramov vsake sestavine, vse tri maščobe pa zmešamo v posodi in jih segrejemo v vroči vodni kopeli. Ko se natrijev hidroksid v vodi ohladi na želeno temperaturo, ga zmešamo z vnaprej pripravljenimi maščobami. Ta proces se imenuje saponifikacija in povzroči, da se skupna zmes začne hitro trditi, kar ustvarja milo. V tem procesu čim hitreje mešamo oziroma si pomagamo s paličnim mešalnikom, vmes pa dodajamo približno 40 ml eteričnega olja sivke, po želji tudi vnaprej pripravljena barvila. Če želimo, lahko zmesi dodamo še posušene sivkine cvetove, kar naredi milo bolj grobo in lepše na pogled. Zmes še pred strditvijo vlijemo v kalupe in jo pokrijemo s prozorno folijo ter kuhinjsko krpo, kar pospeši kemijske reakcije v njej. Milo lahko po enem dnevu že razrežemo na poljubne kose, na zračnem prostoru v temi pa ga pustimo še od tri do štiri tedne, da dozori in postane uporabno.