Med najboljšo evropsko arhitekturo tudi Tajfunovo skladišče

Pri švicarski založbi Braun je junija izšla knjiga Atlas of European Architecture, ki predstavlja in združuje najboljše arhitekturne projekte, ki so bili v zadnjih petih letih izvedeni v Evropi. Projekti so v knjigi razvrščeni po državah, vanjo pa sta se po izboru urednika knjige Chrisa van Uffelena uvrstila tudi dva slovenska projekta.

Prvi je zgradba KSEVT (Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij) v Vitanju, ki so ga zasnovali štirje slovenski arhitekturni biroji: Bevk-Perović, Dekleva-Gregorič, Ofis in Sadar+Vuga.

KSEVT v Vitanju v fotografijah

Drugi slovenski projekt, predstavljen v atlasu, je Spirala razvoja, kot so arhitekti iz biroja Superform – vodita ga Marjan Poboljšaj in Anton Žižek – poimenovali proizvodno-skladiščni objekt podjetja Tajfun v Planini pri Sevnici.

Tovrstne objave dajejo kredibilnost in širijo zavest o dobri arhitekturi "Objave vrhunske arhitekture so vedno dobrodošle in nam dajejo kredibilnost. Širi se zavest o dobri arhitekturi," na vprašanje, kaj tovrstne objave pomenijo za posamezen biro in slovensko arhitekturo na splošno, odgovarja Anton Žižek iz biroja Superform.

Kljub skromnejši produkciji zadnjih nekaj let slovenska arhitektura s tovrstnimi objavami in priznanji drži stik s sodobno evropsko arhitekturo, meni arhitekt.

To je za biro Superform sicer že druga predstavitev v tovrstni izdaji. Leta 2011 je bil v podobni knjigi predstavljen Superformov projekt Pot med oblaki, stanovanjska hiša v Križevcih pri Ljutomeru.

Tema tokratnega atlasa ni bila natančno določena, založniki pa v spremnih besedilih poudarjajo zunanjo podobo predstavljenih objektov. V glavnem gre za uresničene projekte, ki obsegajo vse od javnih stavb do zasebnih hiš.

Skladišče tovarne Tajfun že večkrat nagrajen projekt Zasnova montažno-skladiščnega objekta tovarne Tajfun je izhajala iz želje naročnika, da razširi proizvodnjo obstoječe tovarne z novim skladiščem.

Objekt, ki je bil izveden leta 2012, je leto zatem prejel nagrado zlati svinčnik, ki jo podeljuje slovenska zbornica za arhitekturo, lani pa je bil arhitekturni biro Superform za ta projekt nominiran za Plečnikovo nagrado.

Podjetje Tajfun je sicer eden od največjih proizvajalcev gozdarske opreme – vitlov in cepilnikov – na svetu. Sedež podjetja in del proizvodnje je v osrčju Kozjanskega, v Planini pri Sevnici. Arhitekti so nov skladiščno-montažni objekt zasnovali tako, da se prilega obstoječi gradnji v naselju pretežno individualnih stanovanjskih hiš, hkrati pa se povezuje z že obstoječo tovarno.

Arhitektura, ki sledi strukturi polževe lupine Superformova rešitev? Arhitektura, ki sledi strukturi in obliki polževe lupine. Ta se "spiralno zavrti okoli vogala, se ga oprime in se odpre proti dvorišču", so arhitekti zapisali v opisu projekta. Odprtina te lupine predstavlja vhod v zgradbo in hkrati nadstrešek za tovorna vozila. Objekt je tesno povezan z okolico in bližnjimi drevesi.

Arhitekti so izdelali tudi vizijo razširitve programa tovarne Tajfun z novimi objekti poslovnega, proizvodnega in servisnega programa. Za končni rezultat, ki je prepričal tudi urednika Atlasa evropske arhitekture, pa arhitekti "krivijo" tudi vizionarski način razmišljanja naročnika. "Redki so naročniki, ki naročijo vizijo razvoja svoje dejavnosti," meni Anton Žižek.

Celosten pristop k arhitekturnemu snovanju Arhitekturni biro Superform ne ustvarja le na polju arhitekture, temveč se ukvarja tudi z urbanizmom in snovanjem notranje opreme. "Vsem projektom je skupen specifičen pristop, ki sloni na celostnem razumevanju prostora, družbe in kulture, s tem pa kreacije nove arhitekture," pravijo v biroju.

Ne kakšno hišo želimo, temveč kakšno hišo potrebujemo Takšen proces ustvarjanja se ne začne z vprašanji o obliki in funkciji, temveč v ozir vzame dva pola: prvi formulira želje in potrebe uporabnika, drugi pa predstavi danosti in potrebe prostora.

Superform tako načrtovanja ne začne z vprašanjem, kakšna naj bosta hiša ali stol, saj vprašanje "kakšen" vodi do odgovora "lep ali všečen". V biroju tako ustvarjalni proces začnejo z vprašanjem, zakaj potrebujemo hišo ali zakaj potrebujemo stol.