Art nouveau: Zavrgel sem cvet, a obdržal pecelj

Art Nouveau, umetniški slog, ki ga na področju nekdanje Avstro-Ogrske imenujemo secesija, se je razvil konec 19. stoletja, ko so umetniki, arhitekti in oblikovalci svoj navdih iskali predvsem v valovitih linijah narave. Art Noveau je bil prvi slog, ki je bil namenjen industrijski proizvodnji, njegovo vodilo pa je bilo, naj imajo industrijsko izdelani predmeti novo podobo in naj ne zgolj odslikavajo preteklih razkošnih slogov, kot sta renesansa in barok, je na današnji novinarski konferenci povedala Mateja Kos, kustosinja pri Narodnem muzeju.

Razstava Nova umetnost in narava je nastala v okviru širšega projekta Art Nouveau & Ecology, ki ga od leta 2010 izvaja mednarodna mreža Reseaz Art Nouveau Network. Ta je nastala na pobudo bruseljskega Zavoda za varstvo spomenikov in spomeniških območij in povezuje evropske strokovnjake in strokovnjakinje na področju dediščine art nouveauja. Razstava, ki je od jutri na ogled v ljubljanski Narodni galeriji se je do zdaj ustavila že v 13 mestih, po Ljubljani pa se seli v Havano.

Secesija dolgo časa pozabljen slog Kot je povedala Breda Mihelič, direktorica urbanističnega inštituta RS, je art nouveau dolgo veljal za zahodnoevropski fenomen, za katerega zunaj Evrope ni bilo pravega zanimanja. Težka dostopnost do arhivov in nepoznavanje vzhodnoevropskih jezikov so zanimanje za umetniški slog, ki ima številna imena, kot so glasgowski stil, jugendstil, stile liberty, pri nas secesija, omejevali na prostor znotraj meja, ki pa v času nastanka tega sloga niso obstajale. Na evropski ravni slog imenujemo art nouveau.

Secesija, katere središče je bilo na Dunaju, je cvetela le kratko obdobje, del gibanja se je pozneje povezal s kubizmom in novim folklorizmom, ki se je napajal iz ruskega folklornega izročila, del pa je utonil v pozabo, kar je Mateja Kos ponazorila z dejstvom, da je bilo pri nas mogoče številne pomembne secesijske predmete najti brezplačno na odpadih. Prva secesijska razstava je bila pri nas organizirana šele leta 1984, skoraj istočasno so pregled naredili v Pragi, precej pozneje pa še v Zagrebu.

Od mikroskopske podobe do umetniškega dela Razstava Nova umetnost in narava, katere avtorica je Teresa M. Sala, profesorica umetnostne zgodovine z univerze v Barceloni, je sestavljena iz treh delov. V prvem delu z naslovom Oko dobe spoznamo, kako so nove iznajdbe, predvsem mikroskop, vplivale na umetnost, ki je pogosto odslikavala znanstvene podobe, ki so bile nekoč očem nevidne.

Raziskovanje s fotografskim objektivom je v umetnost prineslo podobe iz sveta botanike in živali, te podobe pa so nato služile tudi oblikovanju in razvoj predmetov in arhitekture. Za velik del navdiha je bila zaslužna tudi Japonska, ki se je sredi 19. stoletja začela odpirati proti svetu. Uvoz japonskih grafik je spodbudil živahno zbirateljstvo, najbolj slavna je bila trgovina Siegfrida Binga v Parizu, japonizem pa je odločilno pripomogel tudi k prelomu s starimi slogi.

Od Plečnikove arhitekture do kačjega plesa V drugem deli z naslovom Umetniški atelje narave so prikazane nove oblike, predvsem pa novi materiali in novo oblikovanje materialov, ki so zaznamovali tudi arhitekturo. Med predstavniki tega gibanja je tudi Jože Plečnik, ki ga je secesija zaznamovala predvsem v zgodnjem obdobju, pristop k ustvarjanju pa najbolje ponazarja citat belgijskega arhitekta Victorja Horta: "Zavrgel sem svet, a obdržal pecelj."

Stilizirane oblike, ki so se navdihovale v naravi, so sobivale s podobami, ki so se napajale v fantastičnih bitjih, podobah, v katerih so umetniki in umetnice križali podobe žensk in živali. Na razstavi je tako na ogled na primer posnetek plesne točke Serpentinasti ples ameriške plesalke Loie Fuller, ki je s svojim kačjemu gibanju podobnim plesom v Evropi doživela izjemen uspeh.

Gozdu domišljijske pokrajine pa je namenjen tretji sklop razstave, v katerem so predstavljene podobe pokrajin, v katerih se prepletajo elementi zemlje, ognja, vode in zraka, vse skupaj pa je v fantazijskih podobah narave povezano v "vzneseno hvalnico sozvočju čutov", so zapisali v spremljevalnem besedilu.