Ponedeljek, 3. 12. 2018, 17.38
5 let, 11 mesecev
fcveb
Arhitekti pokazali, kakšne hiše bomo gradili v prihodnosti
Kakšno bo bivanje v prihodnosti? Kakšna domovanja bomo gradili? Kakšne so nove, drugačne možnosti gradnje z lesom? Kako bomo odgovorili na bivanjske trende? To so bila izhodiščna vprašanja, ki jih je arhitektom in arhitektkam zastavil nedavni arhitekturni natečaj Dom prihodnosti. Izbor projektov je znan.
Natečaj Dom prihodnosti, ki preizprašuje gradnjo domovanj v prihodnje, je razpisala revija Outsider v sodelovanju s podjetjem Lumar. Namen je bil pridobiti novo idejo doma skozi inovativne tipske rešitve, ki temeljijo na realnih potrebah s pogledom na prihodnost, na ta način pa iskati nove oblike bivanja v mestnem okolju in na podeželju. Ob tem so želeli v javnosti spodbuditi razmislek o prihodnosti bivanja.
"Bivanjski trendi se razvijajo v dveh smereh: zgoščevanje mest in bivanje na podeželju. Oba načina imata svoje prednosti in težave," je del natečajnega besedila. Ta uokvirja premislek o bivanju in gradnji v prihodnje, ki upošteva kontekste spremenjenih bivanjskih potreb in družbenih okoliščin.
Ob tem pri reviji Outsider nadaljujejo: "V mestu so zgoščene storitvene dejavnosti, zgoščeno kulturno dogajanje, izobraževalna središča in poslovne priložnosti. Mesto ponuja javni prevoz in krajše vsakodnevne razdalje." Na podeželju pa je bolj zdravo naravno okolje, mogoči sta samooskrba in večja povezanost z naravo.
Bivanje v mestu in na podeželju
Natečaj, ki ni namenjen neposredni izvedbi, so razpisali v dveh kategorijah: Hiša v mestu in Hiša na podeželju. Med 18 prijavljenimi projekti je žirija v sestavi Petra Gabrijelčiča, Marka Lukića, Mihe Završnika, Srđana Nađe, Ane Kosi, Miloša Kosca in Matevža Grande nagrade podelila v okviru Outsiderjevega festivala Orodja za boljše bivanje: materialnost.
Hiša v mestu
Med razpisanimi izhodišči natečaja Dom prihodnosti revije Outsider so bila v kategoriji Hiša v mestu tudi inovativnost arhitekturne zasnove, razmislek o različnih družbenih skupinah, ki bi prostore zasedale, na primer domovanje samskega, družine, stanovanja za pare, družine, študente, starejše, stanovanjske zadruge ... Ob tem je bila pozornost usmerjena tudi k razmisleku o različnih primerih nizke goste stanovanjske gradnje in o načinih povezovanja bivalnih enot z javnim prostorom.
1. nagrada: Mesto v malem
Med projekti Hiša v mestu je 1. nagrado žirija namenila idejni zasnovi Alje Mišigoj in Manice Lavrenčič.
"Projekt predstavlja optimalno sintezo fleksibilnosti in določenosti, prilagodljivosti in rigidnosti, katerih usklajeno razmerje je nujno za dovolj udobno in obenem sodobno bivanje v mestu," je izbiro med drugim utemeljila žirija. Prav tako je konstrukcijska mreža dosledna in jasno berljiva, obenem pa se morda najuspešneje od vseh natečajnih rešitev prilagaja zelo raznolikim dimenzijam stanovanj, ki skrbijo za družbeno pisanost prebivalcev objekta.
Spreten preplet javnega in zasebnega programa
Kakovost predloge je tudi v tem, da stavba v okviru minimalnih dimenzij predstavlja mesto v malem, v katerem se spretno prepletajo javni, poljavni in zasebni program.
"Projekt obenem s skrbno predstavljenimi stanovanjskimi scenariji omogoča tudi druge, manj konvencionalne oblike stanovanjskih skupnosti in zadrug, kjer nekateri prostori za konvencionalni program (na primer garaže) brez težav spremenijo svojo funkcijo – stavba namesto fizične fleksibilnosti, ki je bila popularna v času Cedrica Pricea in npr. centra Pompidou pred pol stoletja, upravičeno raziskuje programsko fleksibilnost kot njeno energetsko in socialno bolj trajnostno alternativo."
V luči fleksibilnega, odgovornega in še vedno redko videnega projektiranja tudi nekatere manj posrečene rešitve, kot je zasnova garaže ali pa skoraj "reklamno" umeščanje co-working prostorov v javno pritličje, niso usodne, je še mnenje žirije. Ob tem projektu priznavajo tudi uspešno in trajnostno razvijanje hiše tudi po tem, ko bo zgrajena in prepuščena uporabnikom.
2. nagrada: Spremembe, za katere ni prostora
Avtor drugonagrajenega projekta v kategoriji Hiša v mestu je Sebastjan Cvelbar.
Žirija je za projekt zapisala, da pogumno izhaja iz slogana o "spremembah, za katere ni prostora". Svežo in dosledno zasnovo odlikuje upoštevanje novih realnosti bivanja in dela v sodobnosti, kar spremlja tudi kritični premislek.
"Nove oblike bivanja in dela so pač enako lahko osvobajajoče in tlačiteljske. Zato je projekt dosledna in včasih skoraj pretirano determinirana šahovnica, obenem pa tudi povsem odprto polje pogajanj, prilagajanj in sprememb," o projektu razmišlja žirija. Rezultat je tako kompleksen, preprost in učinkovit.
Ambivalenten ambient
A hkrati gre za "ambivalenten ambient - v vseh teh elementih mnogo bolj kot prevladujoče stanovanjske gradnje odgovarja spremenjenemu karakterju urbanega tkiva".
"Obsežna analiza različnih scenarijev in sproščena dekonstrukcija funkcionalističnega tlorisa nedvomno pogumno načenja nove oblike bivanja - stavba bi bila lahko prav spodobna eksperimentalna najemniška hiška ali pa stanovanjska zadruga."
Po drugi strani je vseobsegajoč hodnik lahko tudi pretirani element nadzora, ki odpira vprašanja o zasebnosti.
Zasnova tako v napetosti postavlja različne smernice sodobnega urbanega bivanja in o njih skozi različne arhitekturne poteze vodi k razmisleku.
Nagrada 3: Prilagodljivost habitata
Avtorji tretjenagrajenega projekta so Eva Razložnik, Manca Košir in Jan Kozinc.
Program so razdelili na dva dela, zasebni in poljavni. Vertikalna bariera med njima je odprt prostor, ki ga opredeljuje drevo ginko. To raste na sredini. "To pa je tudi poetična podstat projekta, saj je ginko rastlina, znana po svoji izjemni prilagoditvi, habitatu."
Poljavni del večstanovanjske hiše tako združuje funkcije, ki si jih stanovalci lahko delijo oz. najemajo znotraj stanovanjske skupnosti, kar pa ima tako socialno kot trajnostno vlogo. To so kolesarnica, pralnica, prostor za druženje in v zgornji etaži prostor za delo.
Strukturno je objekt zasnovan s štirimi nosilnimi potezami (zgrajenimi z leseno modularno tehnologijo Lumar), znotraj katerih je mogoče nanizati širok spekter različnih načinov uporab.
"Avtorji so raziskovali tudi širši kontekst obstoječih (manj kvalitetnih) urbanih gradenj, ki bi jih z idejo predvidene modularnosti lahko povezovali v bolj strnjene ulične gradnje, ki bi delovale na ideji večje pragmatičnosti in prilagodljivosti bivanja, hkrati pa bi dolgoročno tako lahko tudi reševali težave urbanizma. Glavna pomanjkljivost projekta so slabo rešene komunikacije, saj prehajajo prek poljavnega programa tako, da se komunikacijske poti križajo s predvidenimi funkcijami in jih s tem okrnijo. Pomanjkljiva je tudi prostorska predstavitev koncepta," je še del utemeljitve žirije.
V kategoriji Hiša v mestu so podelili tudi dve posebni omembi.
Posebna omemba v kategoriji Hiša v mestu avtorjev Marka Primažiča in Jerneja Potokarja
Posebna omemba v kategoriji Hiša v mestu avtorjev Simone Nikolovske in Leva Rahovskega Šuligoja
Hiša na podeželju
Del natečajnih izhodišč za hišo na podeželju je bilo ob inovativni arhitekturni zasnovi vprašanje, kako osmisliti bivanje na podeželju v samostojnih enotah, kako zmanjšati potrebo po mobilnosti in ozavestiti trajnostna načela bivanja, pa tudi razmislek o vključitvi različnih načinov dela, od na primer dela na domu do malega podjetništva, obrtne delavnice ... V to je bilo treba vključiti še premislek o energetski in prehrambni samozadostnosti.
Nagrada 1: Razreži in sestavi svoje bivališče
Avtorica prvonagrajenega projekta v kategoriji Hiša na podeželju je Nika Bronič.
Žirija projektu priznava zasnovo na preprosti osnovni celici, razdeljeni na dva dela, ki pa z majhnimi prostorskimi spremembami zajema širok krog uporabnikov. Arhitektka je projekt poimenovala Sistem 6'9, kar se nanaša na osnovni gabarit projekta - kvader 9 x 6 x 6 metrov in hkrati zmnožek mogočih kombinacij komponent.
Sestavljanje elementov bivalne enote deluje po načelu "razreži in sestavi svoje bivališče". Spreminjanje tlorisnih zasnov tako omogoča različne uporabne rešitve, ki zadostujejo bivanju družine, medgeneracijski oz. študentski skupnosti ali pa potrebam dela na domu.
"Strukturno je objekt škatla v škatli. /.../ Sistem pa ni fleksibilen le navznoter, temveč tudi navzven - v širši grajeni prostor," je projekt opredelila žirija. Zanj je tudi zapisala, da ta lahko samostojno stoji v različnih gostotnih kontekstih primestnega in mestnega okolja. Predlagana rešitev je enostavna, konsistentna in celostna.
Nagrada 2: Modularne enote na podeželju
Avtorji projekta, ki je med hišami na podeželju prejel drugo nagrado, so Andreja Benedejčič, Eva Javornik, Neža Pezdirc, Tina Božak in Matija Bozja.
Avtorji v projektu poskušajo "najti ustrezno rešitev za vsesplošen urbanistični problem neprilagojene sodobne gradnje za slovensko podeželje. Podana rešitev morda ne nudi neposrednega odgovora na vsesplošen urbanistični problem podeželja, vendar pogumno podaja nove principe reševanja drobljene tradicionalne podeželske gradnje s prilagodljivimi modularnimi enotami," so zapisali v žiriji.
Z modularnostjo je tako omogočeno kakovostno umeščanje različnega programa znotraj stavbnega volumna, vse od manjših pisarniških prostorov, shrambe za kmetijsko mehanizacijo, zelenih zunanjih oaz do prostorov za domače živali.
Prav s to vsakokratno prilagodljivostjo je mogoče "novograjeno hišo na subtilen način vtkati v grajeno stihijo in razgibano topografijo podeželja. Vendar je rešitev na mestih toga z orientacijo dnevnih prostorov in uniformiranim podolgovatim stavbnim volumnom, kar izjemnost rešitve oddaljuje od univerzalnega odgovora na hišo prihodnosti na podeželju."
Nagrada 3: Sestavljena hiša na podeželju
Avtorji projekta, ki je v svoji kategoriji prejel tretjo nagrado, so Polona Filipič, Primož Hočevar, Sinan Mihelič, Lea Ograjšek, Sara Mask, Petra Mlakar, Ivana Murgoska in Mladen Mavrović.
"Včasih se zgodi, da natečajna rešitev nehote poda odgovor na bistveno večje in bolj kompleksno vprašanje, kot ga zastavlja sama naloga. Natečajna rešitev Sestavljena hiša na podeželju morda po besedah avtorjev izhaja iz tradicionalne kmečke domačije, ki je le reinterpretacija duha sodobnega časa, pa vendarle je avtorjem uspelo odgovoriti na problem sodobnega urbanizma na podeželju, zasičenega s prevelikimi stavbnimi volumni, ki so le posledica togih prostorsko-ureditvenih pogojev, ko novogradnje izstopajoče 'kričijo' iz tradicionalnega volumna grajenega podeželja," je projekt ovrednotila žirija.
V natečajni rešitvi so prepoznali tudi kakovosten premislek o merilu, ki zaznamuje podeželski prostor. Iz enega stavbnega volumna je ustvarjena kompozicija manjših stavbnih enot. S tem pristopom pa je mogoče ponovno posnemati "stihijski nastanek podeželske domačije - z dodajanjem različnih vsebinskih sklopov okoli centralnega dvorišča, ki kot celota ustrezno sledijo morfologiji tradicionalnega slovenskega podeželja".
4