Vstop v šolo je tako za starše kot za prvošolčka pomembna prelomnica, ki jo spremljajo različna čustva, od težkega pričakovanja do strahu pred neznanim.
Prvega šolskega dne ne pozabimo nikoli, ali bo ostal v dobrem ali slabem spominu, pa je odvisno tudi od staršev.
Pogovarjali smo se z Blanko Zalar, spec. klin. psihologije, ki nam je razložila, kako olajšati otrokov vstop v šolo in kako mu pomagati, da se bo bolje vključil v nov izobraževalni sistem. Sama je prepričana, da se praviloma otroci prvega šolskega dne veselijo, počutijo se starejše, saj v vrtec hodijo majhni otroci. Predlaga, da starši otroka vključijo v nakup šolskih potrebščin, naj bo že priprava na šolo poseben, prazničen dogodek, ki bo otroka napolnil s pozitivnimi mislimi in izbrisal morebiten strah pred neznanim.
Najprej se morajo na šolo pripraviti starši
Otrok bo v šolo vstopil prestrašen in poln negotovosti, če bo takšna čustva začutil že pri starših. "Pri tako starem otroku ni najpomembneje, kaj mu starš pove, otrok predvsem čuti – če bo starš zaskrbljen in napet, bo otrok to čutil," razloži Zalarjeva in ob tem svetuje, naj se najprej starši pripravijo na šolo in na to, da se bo zdaj za njih začelo novo obdobje, ki zahteva drugačne navade, red in medsebojno sodelovanje.
Kateri so otrokovi največji strahovi
"Z vstopom otroka v šolo nastopijo delovne obveznosti glede šolskega programa, doma je treba ponavljati in utrjevati šolsko snov, se učiti, kar lahko predstavlja napor." Prav učenje je ena prvih skrbi, s katero se bo spopadal prvošolček, ki bo iz brezskrbnega vrtca prišel v ustanovo, ki od njega pričakuje drugačen red, višjo stopnjo koncentracije in tudi sodelovanja. Seveda ne gre zanemariti medvrstniških sporov, ki lahko močno vplivajo na otrokovo dojemanje šole. "Pojavi se tekmovalnost med vrstniki, v smislu utrjevanja pripadnosti ali biti boljši, morda najboljši. Prisoten je lahko strah pred kritiko učitelja, pa tudi otrokov strah pred tem, da ne bi ugodil staršem oziroma njihovim pričakovanjem. Naloga starša je, da otroku pomaga, ga spodbuja in pozitivno motivira."
Oh, to učenje!
Pogosto se govori o tem, da današnji učenci niso dovolj samostojni, vendar je v prvem šolskem obdobju pomembno, da starši pomagajo otroku pri učenju, saj še ne ve, kaj in kako se učiti. Najpomembnejše je, poudarja Zalarjeva, da mu starši pomagajo pri organiziranju učenja in redoljubnost, pri tako majhnih otrocih zelo rada izpostavi tudi pomembnost spanja. "Otrok naj šolske obveznosti opravi na primer po kratkem predahu, ko se vrne iz šole, seveda pa pred igro. S tem ga učimo o zmožnosti odlaganja prijetnejših dejavnosti na pozneje, kar posledično omogoča prijetnejše in bolj sproščeno preživljanje prostega časa ter večje zadovoljstvo. Starši naj pri učenju sodelujejo in otroka pozitivno motivirajo, to pa ne pomeni, da morajo ves čas sedeti z njim." Pomembno je, da starši otroka že od začetka navajajo na samostojnosti pri učenju in mu hkrati dajo vedeti, da lahko vedno računa na njihovo pomoč.
Kaj pa obšolske dejavnosti?
Otroci so danes velikokrat preobremenjenih s številnimi obšolskimi dejavnostmi, ki jim zasedejo vse proste popoldneve. Hitenje iz ene dejavnosti v drugo in delanje naloge kar v avtomobilu ni ravno redek pojav pri osnovnošolcih, prav gotovo pa ni najbolj priporočljiv. Težko je določiti, kakšno naj bi bilo idealno število obšolskih dejavnosti, ki za otroke ne bi bile preveč naporne. Zalarjeva je mnenja, da je to odvisno od vsakega otroka posebej, zato naj se upošteva, da ima otrok čez dan še vedno dovolj časa za druge, bolj sproščene in brezskrbne dejavnosti. "Otrok naj ima toliko obšolskih obveznosti, kolikor jih poleg šolskih obveznosti objektivno zmore. Prav je, da imajo mlajši otroci dovolj časa za spontano igro in da ima otrok urejen spanec. Za vse starosti osnovnošolcev je seveda preživljanje prostega časa tudi v sklopu svoje družine neprecenljive vrednosti."
Otroci prepogosto podležejo pritiskom svojih staršev
Ko pride ocenjevalno obdobje, otroci spet vstopijo v novo šolsko obdobje, saj doživljajo ocenjevanje, ki je v prvih dveh letih samo opisno, kot nov preizkus. Starši lahko svojim otrokom pomagajo predvsem tako, da jim ne postavljajo previsokih ciljev in prevelikih pričakovanj. Trojka je za nekega otroka, ki ima večje učne težave, večji uspeh kot za nekoga, ki z lahkoto dobi petico. Otrok mora začutiti varnost, naloga staršev pa je, da mu pomagajo in mu stojijo ob strani. "Pomembno je naučiti otroka zahtevati od sebe v okviru svojih zmožnosti ter ga seveda hkrati naučiti, kaj so njegove obveznosti in dolžnosti."
1
