Sreda, 14. 2. 2018, 4.00
6 let, 2 meseca
Zgodbe, ki jih pišejo olimpijske igre
S protibolečinskimi tabletami in injekcijami v srca Hrvatov #zgodbeZOI
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,74
2
Daria Obratov bo imela med Hrvati vedno posebno mesto. 28-letna Splitčanka je namreč prva hrvaška sankačica, ki se je uvrstila na olimpijske igre. Čeprav v Pjongčangu v disciplini t. i. formule 1 na ledu ni dosegla vidnejše uvrstitve - prehitela je samo tri tekmovalke -, je njena zgodba o vztrajnosti in močni volji zgleden primer potrditve pregovora, da je tam, kjer je volja, tudi pot. Vztrajala je kljub bolečinam v hrbtenici, ki jih je krotila s protibolečinskimi tabletami in injekcijami.
"Res je, moja uvrstitev na olimpijske igre je za Hrvaško zgodovinski dogodek. Čutim, da me Hrvati podpirajo, in to mi daje moč, da na vsaki vožnji dam vse od sebe," je za Sportal povedala Daria Obratov, o kateri zadnje dni pišejo vsi hrvaški mediji.
Ena od 19 pod hrvaško šahovnico
Daria je namreč med 19 člani reprezentance, ki v Južni Koreji zastopajo barve hrvaške šahovnice, posebnost. Je namreč prva hrvaška sankačica, ki se je uvrstila na olimpijske igre.
Zaradi sankanja živi kot nomad
Pogoji za razvoj tega športa so na Hrvaškem vse prej kot rožnati. Pravzaprav nimamo nikakršnih pogojev za trening sankanja, zato moram za vsak trening prevoziti več kot tisoč kilometrov. Rada se šalim, da živim kot nomad. Slabi pogoji za trening ter dejstvo, da sama servisiram sani in da imam v nasprotju s konkurentkami, ki imajo za različne vremenske razmere različne sanke, na voljo samo ene, zagotovo vplivajo na moje predstave na stezi," se je razgovorila absolventka kineziologije v Zagrebu.
"Morda se ravno zato še toliko bolj trudim, da vedno prikažem vse, kar v dani situaciji zmorem. Čeprav je konkurenca v sankanju precej velika, sem že nanizala nekaj vidnejših rezultatov, krona moje kariere pa je brez dvoma uvrstitev na olimpijske igre," je povedala športnica, ki si zaradi močnih bolečin v hrbtu na prizorišču olimpijskih iger že več dni pomaga z injekcijami in protibolečinskimi tabletami.
V veliko pomoč sta ji tudi dr. Vlasta Brozović, zdravnica, ki je Obratovi svetovala, naj kljub poškodbi kolena, zaradi katere je opustila rokomet, vztraja v športu, a ne kontaktnem, in reprezentančni fizioterapevt Zoran Pršo.
"Vse to se seveda odraža na mojem končnem rezultatu. Včeraj do zadnjega nisem vedela, kako se bom sploh pognala s štartne črte, pa vendar, na igrah ni predaje in temu načelu sledim," je povedala Hrvatica, ki je imela ob stezi oba dneva (sankanje sestavljajo štiri vožnje, razporejene v dveh dneh) močno navijaško podporo v svojih najožjih sorodnikov. Tam zaradi zdravstvenih težav ni njenega trenerja, Američana Duncana Kennedyja.
Iz atletike in rokometa na sani
Športnica iz Splita, ki je v otroštvu trenirala atletiko, nato pa se zelo resno posvetila rokometu, pravi, da bi bila zanjo že uvrstitev med najboljših 20 enaka medalji.
"Trudim se uživati v vsaki vožnji, dajem vse, kar zmorem, že sama uvrstitev na olimpijske igre pa je zame velik uspeh," je dejala. Na koncu je osvojila 28. mesto, za seboj pa pustila še dve tekmovalki.
28-letnica je sankanje začela trenirati šele pri 19 letih, saj je prej živela in delala zgolj za rokomet, po hudi poškodbi kolena in osmih operacijah pa je morala te sanje opustiti. Po olimpijskih igrah namerava vzeti kratek premor za obnovitev zalog energije, ki so se v teh dneh pošteno zmanjšale, potem pa se posvetiti študiju na kineziološki fakulteti, kjer jo čaka samo še diploma.
Tudi po športni karieri si želi ostati v športu. "Rada bi delala kot trenerka. Upam, da bo na Hrvaškem dovolj sankaškega podmladka, ki mu bom lahko pomagala s svojimi izkušnjami," je povedala mladenka, ki so jo v sankanje zapeljale prav besede dr. Brozičevićeve, ki je obravnavala njeno poškodovano koleno.
Spoznala jo je z Ivanom Šolo, "očetom" boba na Hrvaškem, olimpijcem in selektorjem hrvaške reprezentance v bobu. Ta je iskal dekle, ki bi si upalo sesti na sani, ki jih primerjajo s formulo 1 na ledu. Darijina telesna konstitucija se mu je zdela kot ustvarjena za ta šport.
Potem ko se ji ni uspelo uvrstiti na olimpijske igre v Vancouvru in Sočiju, jo je to samo še podžgalo, da je garala še bolj. Letos je uresničila svoje olimpijske sanje, o katerih je sanjala že daljnega leta 1996, ko je pred domačim televizorjem spremljala olimpijske igre v Atlanti.
2