Boštjan Kline med smehom in jokom: Še vedno lahko zmagam

Boštjana Klineta v Pjongčangu čaka olimpijski krst. Foto: Sportida

Ko je lani v St. Moritzu na sedmem mestu na svetovnem prvenstvu odličje zgrešil le za 15 stotink sekunde in nato tri tedne pozneje v Kvitfjellu prvič v karieri stopil na najvišjo stopničko svetovnega pokala, so v Boštjanu Klinetu mnogi videli močnega slovenskega aduta za olimpijske igre v Pjongčangu. Tudi sam je večkrat poudaril, da načrtuje nadgradnjo, in brez zadržkov zagotavljal, da je njegov cilj napad na olimpijsko kolajno. Še več, omenjal je zlato kolajno.

Ko smo ga po tem, ko je na 11 tekmah v hitrih disciplinah v tej zimi vknjižil zanj skromnih 69 točk, pri čemer se je le enkrat uvrstil med petnajsterico, vprašali, ali so se cilji spremenili, je z zanj značilnim osredotočenim pogledom ter umirjenim glasom odvrnil: "Še vedno sem sposoben zmagati. Če mi je uspelo enkrat, verjamem, da lahko to ponovim. Predvsem zaradi tega, ker delam za ta cilj in sem ob tem dovolj potrpežljiv in vztrajen. A pred številkami je priprava na tekmo."

Med jokom in smehom

Trenutno 33. smukač in 20. superveleslalomist svetovnega pokala ne skriva, da si je obetal veliko več ter da ga rezultati nikakor ne morejo zadovoljiti. V pogovoru s sedmo silo pretirane poklapanosti ne kaže. Ko je sam s seboj, pa pogosto sede tudi na drugačen čustveni vrtiljak.

"Jasno, sem razočaran, sem vesel. Znam tudi jokati. Znam se smejati. Tudi jaz sem človek s čustvi. Občasno jočem tudi ob knjigi ali filmu. A s tem rastem. Naučil sem se, da čustveno dogodke premlevam kakšno uro ali dve po tekmi, nato grem naprej. Predvsem pa sem še vedno prepričan, da se vsaka stvar zgodi z razlogom," pojasnjuje 26-letni Mariborčan, ki je v tej zimi na rezultatski ravni status prvega smukača prepustil Martinu Čatru.

Foto: Sportida

Brez treme ne gre

Klinetova olimpijska popotnica je bila 25. mesto na smuku v Garmisch-Partenkurchnu, kjer je pred dvema sezonama prvič stopil na stopničke za zmagovalce. Čeprav tudi to niti približno ni dosežek, ki bi potešil njegov apetit, pa je v bavarskem nastopu vendarle videl marsikaj pozitivnega. Na določenih odsekih je bil namreč znova občutno bolj igriv in hiter, obenem pa verjame, da je znova našel tudi pravi tekmovalni ritual.

"Ko gledam nazaj, si moram priznati, da sem se sezone lotil na napačen način. Pred tekmo sem imel vedno veliko tremo. Prepričan sem bil, da me ta trema utruja. Zdaj vidim, da jo preprosto potrebujem. To je zame aktivacija in tista motivacija, ki me lahko žene v osredotočeno smučanje," pravi in dodaja: "Motiviram se z rezultatom, nato pa opravim svojo rutino. V Garmischu je delovalo v treh četrtinah. V delu proge sem delal prevelike napake za še boljši rezultat. A to so občutki, ki jih lahko nesem naprej."

O smučeh po koncu sezone

Veliko besed je bilo pri slovenskih smukačih letos namenjenih tudi opremi oziroma predvsem smučem. O tem, ali je bila drsna podlaga v določenih razmerah res nekonkurenčna, Kline nerad govori. Vprašanja o morebitni menjavi proizvajalca prelaga na pomlad. "Po zadnji tekmi v sezoni se bomo pogovorili. Pri tem mislim na vse, tako tekmovalce kot trenerje in serviserje. Opravili bomo analizo in se odkrito pogovorili. Takrat bomo lahko govorili o spremembah. Zdaj sem osredotočen na sezono in na svoje smučanje," pravi edini slovenski smučar, ki je na stopničkah svetovnega pokala stal v obeh disciplinah.