''Zlata lisica ne sme trajati tri dni, ampak 13''

Dve vremensko kot črna in bela barva različni polovici Zlate lisice. Idilično sončna sobota ter v oblake in padavine omotana nedelja. Dež je morda pregnal marsikaterega gledalca – pravzaprav je več kot prepolovil sobotni obisk, ko je bilo na Pohorju kar okrog 18 tisoč navijačev –, dobre volje in duha prireditve pa mu ni uspelo. Z 51 izvedbami, drži, da vse niso potekale v Mariboru, se je Zlata lisica, ki stane dober milijon evrov, skoraj nepremično zasidrala v urnik svetovnega pokala.

Postala je njegov železni repertoar in tako bo tudi ostalo, saj imajo mariborske tekme abonma do skrajnih meja pogleda v prihodnost, ki ga tja upira Mednarodna smučarska zveza (FIS), to je do leta 2018.

V Mariboru je bilo kar nekaj znanih obrazov. Nekdanja premierka in zdajšnji premier Alenka Bratušek in Miro Cerar sta imela v soboto bistveno večjo srečo z vremenom v primerjavi s predsednikom Borutom Pahorjem, ki je v nedeljo na deževnem slalomu pod kapuco delil usodo drugih gledalcev.

"Šport in glasba najbolj simpatična ambasadorja"

"Zlata lisica je svetla točka Slovenije. Prav je, da ljudi povabimo k nam tudi prek športnih prireditev. Glasba in šport sta še vedno najbolj simpatična slovenska ambasadorja. Zlata lisica ne sme trajati tri dni, ampak 13 dni. Iz tega je treba potegniti največ, kar se da," je nad prireditvijo v svojem Mariboru navdušen narodno-zabavni zvezdnik – pa naj se kombinacija tega pridevnika in samostalnika sliši še tako nenavadno – Alfi Nipič, ki bi tekmovalke in gledalce pričakal kar z Avseniki. Meni, da bi Slovenci morali narediti še več za promocijo svojih vrhunskih prireditev, kot je mariborska.

Najboljši promotorji pa so seveda športniki s svojimi uspehi. "Nisem si mislil, da bo Tina to, kar je, dosegla že letos. Vsa čast in spoštovanje, ne glede na tokratni dosežek na Zlati lisici. Ogromno je naredila za Slovenijo in slovenski šport," se je slovenski šampionki poklonil tudi Nipič.

Povsem prepričan o globusu

Mazejeva je seveda glavni magnet za slovensko občinstvo. To ji je kljub dvema odstopoma več kot zasluženo namenilo nedvoumno kombinacijo spodbude in pozdrava. "Pred Tino je še kar precejšen del sezone, prepričan sem, da bo na koncu osvojila veliki globus," o Korošici niti najmanj ne dvomi ikona slovenskega smučanja Tone Vogrinec, ki je brez najmanj zaznavnega oklevanja prikimal ob vprašanju, ali smo Slovenci preveč kritični do športnikov.

"To je nacionalna specialiteta. Že večkrat sem opozoril, da se moramo veseliti četrtih, šestih mest. Nimamo jih za izvoz. Ko je Tina enkrat peta, vsi pravijo, da je bila 'šele' peta. To ni v redu. Slovenci smo premajhen narod, da bi takšne uvrstitve kar zanemarili. Da je izjemno samokritična, pa je pozitivno. Njen cilj je svetovni vrh na vsaki tekmi. Če ji to uspe, je super, če pa ne, ni nikakršna tragedija," razmišlja večni smučarski zaljubljenec, ki si želi, da bi Maribor še bolj živel z Zlato lisico.

Kaj in kdo sledi po Tini?

Seveda vse razjeda vprašanje, kam bo zdrsnilo slovensko žensko smučanje in kaj bo posledično tudi z Zlato lisico po koncu Tinine kariere. "Trenutno stanje ni rožnato. Če se nekaj ne bo bistveno spremenilo pri organizaciji, delu z najmlajšimi, financiranju, se nam piše slabo. Zveza ima omejene možnosti. Predvsem je v težavah alpsko smučanje. Druge discipline delujejo relativno dobro. Res pa je, da so bistveno cenejše. Skoki, teki, biatlon, ki ga podpira vojska … so discipline, ki niso tako drage kot alpsko smučanje. Alpinci morajo slediti konkurenci. Južna Amerika, ledeniki … Ta hip proračun za to ne zadostuje. Upam, da bodo čim prej našli komandanta alpskih disciplin, da bodo stvari čim prej potekale kot včasih," si želi Vogrinec.

Res je, da je položaj bistveno drugačen kot nekoč, ko na primer o samoplačništvu, ki je v zadnjih letih reden, a seveda vse prej kot ljub gost tekmovalcev, ni bilo niti sledu. Že zdaj pa je treba konkretno razmišljati, kako bo slovensko smučanje vstopilo v "potinino" obdobje.

Kdo vse je bil na Zlati lisici?