Četrtek, 4. 1. 2024, 10.52
11 mesecev, 3 tedne
Žiga Jelar
"Marsikatero sezono me je vrglo na čisto dno, a sem na koncu splezal do stopničk"
Zadnje sezone je bil Žiga Jelar vselej del slovenske falange na tradicionalni novoletni turneji, letošnjo pa spremlja od daleč. "Rad bi se umiril, predvsem pa vrnil nazaj tiste svoje občutke, svojo predrznost. Morda sem se malo izgubili v tehniki, pretirano razmišljal o morda nepomembnih stvareh. Marsikatero sezono me je vrglo na čisto dno, a sem na koncu splezal do stopničk v svetovnem pokalu," pravi 26-letnik.
Pred smučarskimi skakalci je le še ena postaja 72. novoletne turneje, ki se bo s kvalifikacijami v Bischofshofnu nadaljevala v petek, končala pa s sobotno tekmo.
Žiga Jelar je bil zadnja leta vajen biti del prvega vrhunca sezone, letos pa dogajanje na nemško-avstrijskem spektaklu spremlja kot gledalec. Znižanje kvot pred novo sezono (Slovenci imajo trenutno pravico nastopa s petimi skakalci) in zgolj sedem osvojenih točk na prvih štirih tekmah svetovnega pokala je bilo premalo, da bi zadržal mesto med peterico varovancev Roberta Hrgote.
"Ne želim se pretirano obremenjevati s tem, da nisem na turneji, da ostajam doma, vsekakor pa ni lahko. Pravijo, da je vsaka stvar za nekaj dobra, za kaj je ta, bomo še videli," je še pred začetkom novoletne turneje dejal Jelar, ki se je po skromnem začetku v svetovnem pokalu konec leta priključil celinskemu pokalu.
"Pravijo, da je vsaka stvar za nekaj dobra, za kaj je ta, bomo še videli."
Vrniti prave občutke in predrznost
"Mislim, da sem bil od trenutne ekipe največkrat v takem položaju. Sezono sem začel s sedmimi točkami po dveh prizoriščih, tako je bilo tudi lani, pa sem imel na koncu najboljšo sezono. Spremembe pri kvotah se takoj poznajo. Nič, zdaj me čaka celinski pokal in dokazovanje tam," pravi 26-letnik, ki si je ob koncu leta najbolj želel predvsem mirnosti.
Pogosto prestrog do sebe in tudi drugih
"Rad bi se umiril, predvsem pa vrnil nazaj tiste svoje občutke, svojo predrznost. Morda sem se malo izgubili v tehniki, pretirano razmišljal o morda nepomembnih stvari. To moram dati na stran, se umiriti in posvetiti samemu sebi."
"Vse te spremembe ... Vse skupaj je postala taka znanstvena fantastika, da moraš imeti tudi kanček sreče, da z opremo zadeneš v prvo."
Ob tem dodaja, da se vsaj na začetku ni najbolje soočil s kopico sprememb v opremi, ki jih je prinesla nova sezona svetovnega pokala.
"To se je, vsaj tako menim, pri meni najbolj poznalo. Iskreno lahko rečem, da na začetku sezone nisem našel pravih materialov, mi je pa tukaj zelo pomagal Robert Kranjec. Vse te spremembe ... Vse skupaj je postala taka znanstvena fantastika, da moraš imeti tudi kanček sreče, da z opremo zadeneš v prvo," o nenehnih spremembah pravi Jelar in dodaja, da zna biti mnogokrat prezahteven tako do sebe kot ljudi okoli sebe.
"Sam sem pri stvareh zelo precizen. Če bo nekaj narejeno na 70, 80 odstotkov, ne bom nikakor zadovoljen. Veliko zahtevam tako od sebe kot od drugih. Včasih bi moral biti do sebe in do drugih manj zahteven, a tak pač sem. Taka je bila moja športna pot do sem. Marsikatero sezono me je vrglo na čisto dno, tudi v celinskem pokalu, a sem na koncu splezal do stopničk v svetovnem pokalu."
"Če se ne bi obremenjeval in si le rekel 'V redu, bom pač v celinskem pokalu', potem ne bi bil pravega kova za osvajanje najvišjih mest na največjih tekmah:"
Če se ne bi obremenjeval, ne bi bil pravega kova
Ob zasuku rezultatske krivulje navzdol priznava, da trpi tudi glava, a ostaja optimističen. "Enkrat gredo stvari v karieri navzgor, drugič navzdol, treba se je čim prej sprijazniti s položajem. Zagotovo ni prijetno, nekaj časa je potrebnega, da se sprijazniš, da si del celinskega pokala. Če se ne bi obremenjeval in si le rekel 'V redu, bom pač v celinskem pokalu', potem ne bi bil pravega kova za osvajanje najvišjih mest na največjih tekmah," je zaključil Jelar, ki je lansko sezono svetovnega pokala končal na 17. mestu, dvakrat pa tudi skočil na drugo mesto – enkrat na superekipni in enkrat na posamični tekmi. Največji uspeh je lani dosegel na domačem svetovnem prvenstvu, ko je z rojaki postal svetovni ekipni prvak.