Sreda, 5. 10. 2022, 4.00
2 leti, 1 mesec
Intervju z deskarko Glorio Kotnik
Slovenka, ki je v Pekingu poskrbela za senzacijo, ima prvič pred začetkom sezone razlog za optimizem
"Naučila sem se, kako odrezati tisto, kar v določenem trenutku ni pomembno, in se zbrati. Glava je v športu izjemno pomembna in uspeh na olimpijskih igrah v Pekingu je v večjem delu izviral prav iz nje," poudarja deskarka Gloria Kotnik, ki je na olimpijskih igrah v Pekingu z bronasto kolajno poskrbela za eno največjih senzacij in navdihujočih zgodb pretekle sezone. Po najuspešnejši sezoni v karieri se sproščeno pripravlja na novo, že 17. sezono svetovnega pokala, in se trudi čim manj razmišljati o lastnih pričakovanjih in pričakovanjih okolice. Pri 33 letih bo to njena prva sezona v vlogi profesionalne športnice, ki ni samoumevna. Zakaj?
Čez dva meseca (3. decembra) se bo v Livignu v Italiji začela nova sezona svetovnega pokala v deskanju na snegu, z vrhuncem konec februarja, ko bo v Bakurianiju v Gruziji na sporedu svetovno prvenstvo. To bo že 17. sezona za deskarko Glorio Kotnik, ki pri 33 letih končno lahko reče, da je profesionalna športnica. Zakaj je tako, kaj je v njeno življenje prinesla bronasta olimpijska medalja in kaj bo skušala ponoviti v tej sezoni?
S Kotnikovo smo se pogovarjali ob robu predstavitve slovenskih smučarskih reprezentanc v Planici, kjer je bilo prisotnih okoli 100 športnikov in trenerjev, vodij in predsednikov panog, ki so razgrnili svoja pričakovanja pred novo sezono.
Kaj je največja sprememba v vašem življenju po bronasti olimpijski medalji?
Še vedno sem ista oseba in počnem iste stvari, je pa mogoče drugače zdaj to, da me ljudje prepoznavajo na ulici. Tega prej res nisem bila vajena. Preostalo je po starem.
Je bil po olimpijskih igrah kakšen trenutek, ko ste razmišljali, da bi končali športno kariero?
Ne, predvsem zato, ker sem ves čas dobivala potrditev, da se stvari spreminjajo na bolje, da se zadeve končno urejajo. Zdaj sem prvič v situaciji, ko lahko optimistično gledam v novo sezono. S tem mislim na zanimanje sponzorjev, na to, da so tisti, ki me podpirajo že dolga leta, prepoznali moj rezultat in me bodo temu primerno podpirali tudi v prihodnje, kar pomeni, da lahko vztrajam na svoji športni poti.
Dobila sem tudi zaposlitev v Slovenski vojski, za kar sem zelo hvaležna. Končno lahko rečem, da sem profesionalna športnica.
Prvič v karieri?
Da, prvič sem zaposlena kot profesionalna športnica, urejam tudi status na Smučarski zvezi Slovenije.
"Dobila sem tudi zaposlitev v Slovenski vojski, za kar sem zelo hvaležna. Končno lahko rečem, da sem profesionalna športnica."
Kako se pripravljate na novo sezono? Lanske priprave so bile zelo specifične, ko ste decembra prvič po premoru zaradi nosečnosti in materinstva nastopili na tekmi svetovnega pokala, ne vi ne spremljevalci deskanja nismo vedeli, kaj pričakovati. Kaj je letos drugače?
Precej drugače. Lani mi ljudje niso namenili velike pozornosti, prav tako niso nič pričakovali, po rezultatu na olimpijskih igrah pa so se pričakovanja vseh seveda spremenila, se povečala. Sama se s tem ne želim obremenjevati, poskušala bom ostati sproščena, uživati v tem, kar znam dobro početi, in upam, da bom to prenesla tudi na rezultate.
Se vam zdi, da imate sami visoka pričakovanja ali so pričakovanja okolice višja od vaših?
Običajno sem bila kar sama tista, ki sem si jih naložila preveč ali pa sem jih mogoče tudi preveč slišala. Kot oseba sem perfekcionist, čeprav sem se, odkar sem mama, glede tega precej spremenila. Ne načrtujem več toliko, ne obremenjujem se več toliko, naučila sem se prilagajati. Raje globoko vdihnem, preden naredim korak naprej, in mislim, da mi je to tudi v lanski sezoni zelo pomagalo.
"Ne načrtujem več toliko, ne obremenjujem se več toliko, naučila sem se prilagajati. Raje globoko vdihnem, preden naredim korak naprej, in mislim, da mi je to tudi v lanski sezoni zelo pomagalo."
Imate kot mama majhnega otroka dovolj časa za trening?
Časa imam toliko, kot ga imam, in tega skušam čim bolje izkoristiti. Sin hodi v vrtec, tako da lahko dopoldne kakovostno treniram. Mislim, da za zdaj precej dobro združujem oboje.
Izven sezone trenirate sami, imate koga, ki bdi nad vašimi treningi?
Za trening telesne priprave skrbi Sašo Pistotnik, ki je moj kondicijski trener, pri tehniki mi svetuje Aco Sitar, sicer pa moja ekipa ostaja ista in treniram po istem sistemu.
Na družbenih omrežjih vidimo, da imate na programu tudi specifične treninge v vodi. Najbrž zaradi težav s kolenom. Kako je zdaj s tem?
Težave s kolenom imam že lep čas, ni pa to nič tragičnega. Veliko delam na preventivi, da preprečujem pojav poškodb.
Ste letos že trenirali na snegu?
Ne še, malo me je ustavil virus, bo pa to v naslednjem tednu. Verjetno bom trenirala na ledeniku v Avstriji ali Italiji, kjer smo trenirali že v preteklosti, je pa vse odvisno od trenutnih razmer.
Se boste skušali priključiti kateri od tujih reprezentanc? Omenili ste, da je vaš oče (Peter Kotnik je bil do letošnje sezone glavni trener kitajske reprezentance) po novem glavni trener avstrijskih deskarjev. Morda Avstrijcem?
Bomo videli, v preteklosti s tem ni bilo težav, upam, da jih tudi zdaj ne bo. Rada se priključim močnim ženskim reprezentancam, saj doma med treningi nimam primerjave.
Sezona, ki je pred nami, prinaša svetovno prvenstvo v Gruziji. Verjetno je tam tudi vaš glavni cilj?
Z rezultatskimi cilji se ne želim obremenjevati. Pri sebi si jih že zastavim, vendar o tem ne govorim na glas. Cilje si zastavim in so nekje tam, sama pa se raje osredotočim na to, kako priti do njih. Tako je bilo tudi v lanski sezoni. Vedela sem, kaj moram narediti, kaj je moje delo, in če to uspe 100-odstotno, kot mi je, potem tudi rezultat ni vprašanje. Predvsem si želim obdržati sproščenost iz lanske sezone.
"V dolgih letih sodelovanja s psihologinjo sem se tehnik sproščanja naučila in jih tudi prakticiram. Moram reči, da mi zelo pomagajo pri tem, da si prečistim glavo in se pripravim na tekmo. Zdi se mi, da sem se naučila, kako odrezati tisto, kar v določenem trenutku ni pomembno, in se zbrati."
Ali pri osredotočanju na cilje uporabljate kakšne mentalne tehnike?
Da, uporabljam tehnike sproščanja. V dolgih letih sodelovanja s psihologinjo sem se tehnik sproščanja naučila in jih tudi prakticiram. Moram reči, da mi zelo pomagajo pri tem, da si prečistim glavo in se pripravim na tekmo. Zdi se mi, da sem se naučila, kako odrezati tisto, kar v določenem trenutku ni pomembno, in se zbrati. Glava je v športu izjemno pomembna in uspeh na olimpijskih igrah v Pekingu je v večjem delu izviral prav iz nje.
Vsi imamo na voljo neka sredstva in čas, od vsakega posebej pa je odvisno, na kakšen način in v kakšni meri bo to izkoristil ter kaj bo iz tega ustvaril. V bistvu je vsak človek zase čarovnik, ki ima proste roke in se sam odloča, kaj bo storil s tem, kar ima.
Spomin na 8. februar 2022 in bronasto olimpijsko medaljo je še vedno zelo živ.
Se kdaj spomnite na tisti olimpijski dan? Na 8. februar?
Da, večkrat. Tudi zato, ker ljudje radi slišijo mojo zgodbo in me večkrat povabijo na kakšen dogodek, kjer jo delim z drugimi. Vedno mi prebudi zelo lepe občutke. Ko se zdaj spomnim tistega dne, moram reči, da sem res ponosna nase, pa ne toliko na rezultat, ampak na to, kaj mi je dejansko uspelo narediti iz tega.
1