V Planici bomo spet govorili o svetovnem rekordu (video)

Februarja bodo minila štiri leta, ko je Planica izgubila svetovni rekord v smučarskih skokih. Vse od takrat si prestižno znamko lasti Vikersund. Postavil jo je norveški skakalec Johan Remen Evensen, ki je leta 2011 poletel kar 246,5 metra ter za sedem metrov in pol prekosil najdaljšo daljavo na Letalnici bratov Gorišek (239 metrov), s katero se je lahko vse od leta 2005 hvalil njegov rojak Björn Einar Romören.

Prej je bil slovenski ponos nesporni vladar smučarskih poletov. Kar 24 let si je letalnica lastila rekorde, ki so iz leta v leto padali kot po tekočem traku.

Zdaj bo po prenovi spet pripravljena na ta podvig, čeprav so vsi upali, da bo že lani pozdravila morebiten rekord, a so se zaradi stečaja izvajalca del stvari zapletle in podaljšale. "Betonska dela so končana, streha na ogrevalnem objektu stoji, trenerska tribuna je v gradnji … Pred nami je še nekaj obrtniških del, ki morajo biti končana pravočasno. Cilj je, da naredimo tehnični pregled na celotnem in ne na začasnem objektu. Delamo tudi umetni sneg, saj ga želimo imeti po vsej letalnici. Narava jo lahko spomladi zagode, naravni sneg pa izpuhti štirikrat hitreje kot umeten. Tudi v deževnem vremenu je bolje imeti umeten sneg," je povedal Jelko Gros, ki že od začetka bdi nad gradnjo nordijskega centra v Planici.

V Planici sta optimalni dve številki – 253 oziroma 254 metrov

Organizacijski komite na čelu s Primožem Finžgarjem se veseli, da bodo letos v Planici poleti in ne skoki, saj si lahko spet obetajo višje prihodke – proračun bo približno 1,8 milijona evrov. Poleti so vendarle večji magnet in če k temu dodamo še možnost novega svetovnega rekorda, potem je jasno, da bo od 19. do 22. marca spet ogromno ljudi romalo na Gorenjsko na ogled skakalne formule 1.

Lahko torej v Planici pade nov svetovni rekord? "Lahko. Letalnica je zgrajena tako, da bi lahko skakalec pristal pri največ 253 oziroma 254 metrih. Ampak morajo vladati optimalni pogoji, hkrati pa mora biti v zraku pravi letalec, ki zna lebdeti na zračni blazini … Torej potrebuješ pravega skakalca, pravo zaletno mesto in lepo termiko – veter v prsi okoli enega metra na sekudno –, da bi lahko poletel tako daleč. Čim je veter močnejši, bi skakalca začelo preveč dvigovati. Vpliva veliko dejavnikov," odgovarja Gros, ki dodaja, da bi lahko ob morebitnih spremembah pravil na Fisu letalnico v prihodnje še povečali.

Čez slab mesec dni bodo skakalci v lovu na rekordno znamko imeli še eno priložnost v Vikersundu, nato pa bodo vse oči uprte v planiško kraljico. Želja Janeza Goriška, ki je zrisal krivuljo za letalnico in nosi ime po njem in bratu Vladu Gorišku, je, da bi rekordno znamko v Planici postavil kdo od Slovencev. Edini skakalec naše gore list, ki se je do zdaj lahko pohvalil z rekordnim dosežkom, je bil Jože Šlibar, ki je 24. februarja 1961 v Oberstdorfu skočil 141 metrov.

Od Slovencev ima zdaj z 244 metri najdaljšo daljavo Robert Kranjec, ob njem pa ima naša majhna država odlična letalca še v Juriju Tepešu in Petru Prevcu, ki sta sposobna poleteti do rekordne znamke. Rekord bi v Planici lahko padel le v soboto ali nedeljo, ko bosta tekmi v dopoldanskem času, medtem ko na petkovi popoldanski tekmi tako ekstremnih daljav ne moremo pričakovati.