Tina Maze: visoki cilji ali umik

Vodja tekmovalne ekipe Tine Maze se je ob slovesnosti ob podelitvi zlatega reda za zasluge zadovoljno muzal. Obrit, z urejeno pričesko in oblečen v elegantno obleko je prisluhnil privzdignjenim besedam in čestitkam, nato pa opazoval, kako so se po uradnem delu mnogi zgrinjali okrog Mazejeve in jo naprošali za skupno fotografijo. Med njimi je bilo tudi kar nekaj mladih smučarjev in smučark iz Tinine Črne na Koroške. "Kdo ve, morda je med njimi nova Tina … V tako lepih in slavnostnih trenutkih mi je všeč, da ne pozablja, od kje prihaja, in se zaveda odgovornosti. Predvsem do mladih. Odgovornost do države ni breme, je pa nekaj, kar je preprosto treba čutiti. Tina navsezadnje v svetu predstavlja to državo," je razmišljal Andrea Massi, njegova varovanka in izbranka Tina Maze pa ga je dopolnila: "Priznanja, kakršen je zlati red za zasluge, si je treba najprej zaslužiti, nato pa jih z nadaljnjim delom še upravičiti. V Sloveniji je pač tako, da moraš biti popoln. Ljudem ne smeš dovoliti priložnosti in možnosti za kritiko. Tudi če si na vrhunski ravni, se najdejo ljudje, ki iščejo napake. Tudi nevoščljivosti pri nas ne manjka. Živeti v takšnem okolju je bilo težko. Težko se je vseskozi boriti proti kritikam. A ko vse to prebrodiš in se osredotočiš nase, se marsikaj zgodi samo od sebe. Lahko rečem, da so mi vodilni ljudje v državi vedno pomagali. V meni so videli nekaj. Državi sem hvaležna. Brez države me tu ne bi bilo. Pri tem mislim na pomoč ob odločitvi za samostojno pot. To so bili prelomni trenutki. Zlati red je pika na i."

Šele dobre tri mesece po sezoni Mazejeva dokončno spoznava, kaj ji je pravzaprav uspelo v sanjski zimi 2013/14. Sveti gral, kakor je že po velikem marčevskem finalu v Lenzerheideju poimenovala veliki kristalni globus za zmago v skupnem seštevku svetovnega pokala, je seveda znala ceniti že tedaj, saj je o tej smučarski lovoriki sanjala že od otroštva. Tudi pomena treh kolajn na svetovnem prvenstvu v Schladmingu, rekordnega števila točk v svetovnem pokalu in kar enajstih zmag se je zavedala že po opravljenem delu. Zaradi stoodstotne osredotočenosti pa pravljice, razpete med oktobrom in marcem, ni videla v širšem kontekstu, predvsem z vidika vsesplošne evforije in navijaškega utripa v domovini. "Izjemne smučarske atmosfere in slovenskega uživanja ob mojih uspehih med sezone res nisem videla. A ko se zdaj srečujem z znanci ali zgolj navijači ter poslušam zgodbe, vidim, kaj mi je uspelo. Da, priznam, pogoltnila sem cmok in si dejala: 'Uf, res je bilo izjemno!' Rezultati govorijo svojo zgodbo, nekaj drugega pa je ta navdih drugim ljudem," ugotavlja 30-letna šampionka, ki je v pretekli sezoni dosegla tisto, o čemer so sanjali številni rodovi slovenskega alpskega smučanja.

Tenis? Le kot gledalka!

Ker pa tudi za šport velja, da dovoljenim sanjam sledi nov dan, je trener Andrea Massi najboljšo smučarko na svetu kmalu po sproščenem oddihu na Maldivih postavil na realna tla. "Bil sem zelo jasen in ji dejal, da gremo naprej le, če bodo cilji visoki. Druga možna pot je le konec kariere. Z mojim razmišljanjem se je strinjala. Smo kot skakalci v višino. Letvica je visoko, zdaj je treba le še skakati," je metaforo v svojem atletskem svetu zlahka našel Massi, ki je že pred tedni prižgal svojo štoparico, za katero je jasno, da je hkrati tudi odštevalnik do začetka nove sezone. Od tradicionalne söldenske uverture smučarsko druščino ločijo še natančno štirje meseci. V tem času nameravajo v Team to aMaze opraviti načrtovane sklope kondicijske vadbe, izkoristiti priložnost za smučanje v Čilu in Argentini ter priklicati občutke na ledeniškem snegu.

"Na začetku so treningi vedno težki in zahtevni. A želim potrditi in unovčiti znanje, ki sem ga izkoriščala že v preteklosti. Osredotočam se na vsak dan posebej, priznam pa, da po pretekli sezoni nekoliko lažje delam. Po drugi strani pa je nova sezona zgodba zase. Treba je graditi in preskakovati ovire," po prvih tednih priprav na olimpijsko sezono razmišlja najuspešnejša slovenska športnica, ki je imela tudi nekaj zdravstvenih težav. Sprva s kolenom, s katerim se je ubadala že vse od svetovnega prvenstva, nato pa ji je ponagajal še hrbet. Potem ko si je v živo ogledala finale OP Francije v Parizu, se je namreč s prijateljico podala še na igrišče in se sama preizkusila v pravem belem športu. Rezultat? Težave s hrbtnimi mišicami. "Teh gibov ni vajena, za nameček pa še zdaleč ne udarja kot rekreativna igralka," je bil nekoliko nejevoljen Massi in med vrsticami prepovedal igranje tenisa.

Lovci na doping, dobrodošli

Massi in Mazejeva sta zadovoljna tudi z dopolnitvijo v tekmovalni ekipi (Livia Magonija je nasledil Walter Ronconi), v prihodnje pa lahko pričakujeta tudi še kakšnega nenapovedanega gosta. Lovci na doping namreč stalno obiskujejo najboljše smučarje. Pred kratkim so Lindsey Vonn presenetili kar na rdeči preprogi, Mazejeva pa ima zdaj že nekaj časa mir. "Nazadnje so nas prebudili in test opravili kar v domači kuhinji. Znano pa je, kaj si mislim o lovcih na doping. Pri nas so dobrodošli. V boju proti dopingu moramo sodelovati vsi. Športniki, kakršna je Tina, so dokaz, da je mogoče do rezultatov tudi brez laboratorijev in drugih dodatnih pomagal. Prav zaradi tega še toliko bolj odločno podpiram nadzore dopinga in celoten boj proti nedovoljenim sredstvom. Res pa je, da je vse skupaj včasih malo neprijetno, a to je del igre. Plačujemo davek," je večne goste kar sam od sebe povabil Massi.