Tina Maze in Andrea Massi: sadova in žrtvi lastnega sistema

Čeprav je Tina Maze lani dokazala, da je sposobna vrhunskosti tako v celotni zimi svetovnega pokala kot tudi na velikem tekmovanju, za nameček pa ji zadnji letošnji tekmi v Lenzerheideju ter predčasno dvigovanje rok nedvomno niso v čast, pa gre ocenjevanje njene nedavno končane sezone vendarle postaviti v kontekst uspešnega izpolnjevanja osrednjega cilja, ki je bil obenem tudi skoraj stoletni slovenski športni sen. Ker je v predhodnih zimah dosegla skorajda vse, kar se doseči da, si je zlahka vzela pravico tudi do tega, da sezono podredi olimpijskim igram in lovu na zlato kolajno.

Bržčas bi se tudi sezona svetovnega pokala za najboljšo slovensko smučarko vseh časov lahko razpletla drugače, če bi imela skupaj z Andreo Massijem nekoliko bolj srečno roko pri poletnem kadrovanju. A po drugi strani o Tinini tekmovalni in motivacijski izjemnosti dovolj zgovorno priča tudi podatek, da je ob smelih Massijevih potezah znala vse težave prebroditi tik pred Sočijem in v najsvetlejši luči zasijati prav na olimpijskih igrah, kjer je slavila zmagi v kraljevski disciplini, torej smuku, ter veleslalomu, ki ni le bazična disciplina alpskega smučanja, temveč tudi svojevrsten Tinin zaščitni znak.

Pri Mazejevi ni pravil

Če pri iskanju discipline, ki je rdeča nit njene kariere, ne bi imeli večjih težav, pa bi nanje naleteli, če bi se lotili iskanja recepta za Tinin uspeh. Seveda, nadarjenost, trdo delo, odlična fizična pripravljenost ter prefinjen smučarski občutek bodo zapisani v uvodu njene zgodbe o uspehu. A pri malenkostih, ki sprožajo njene šampionske reakcije, prave formule ni, saj se tudi Mazejeva iz izkušnje do izkušnje spreminja. To je letos dokončno uvidel tudi vodja ekipe Andrea Massi, ki si je moral priznati, da v Tininem delovanju jasnih pravil ni. Posledično je moral prilagajati tudi svoje poteze, kar je privedlo do dodatne čustvene izčrpanosti v izdihljajih sezone.

Zdi se celo, da sta Mazejeva in Massi v zaključku sezone sama postala žrtvi lastnega sistema. Ta od vseh deležnikov zahteva maksimalno predanost in delovanje v izjemno visokem ritmu. V zadnjih šestih letih je zaradi vseh naporov in specifične komunikacije, ki so posledica maksimalne podrejenosti rezultatu, ali pa značajske neskladnosti iz team to aMaze izstopilo že več kot pol ducata sodelavcev. Zvezdi stalnici sta bili le glavna protagonista – smučarska umetnica Mazejeva in spiritus agens drznega projekta Massi. Nova sezona je načela tudi to – na videz – nerazdružljivo vez. Zato ne čudi, da je zadnji teden sezone odprl prenekatero vprašanje o nadaljnjem (ne)sodelovanju.

Odločitev!

Gledano skozi prizmo prihodnosti slovenskega alpskega smučanja, ki je s Tino Maze v takšnem odnosu kot v znanem reklu Sahara in voda, je čas, za katerega je ob odločanju o prihodnosti "zaprosila" 30-letna Črnjanka, nedvomno dober. Za Mazejevo ja namreč znano, da zaradi izrazito šampionsko naravnane glave potrebuje vsaj nekaj prespanih noči, preden ji uspe videti celotno sliko.

Pred dvema sezonama se denimo zaradi razočaranja ob rezultatsko neuspešni zadnji tekmi ni znala veseliti drugega mesta v skupnem seštevku svetovnega pokala, dotlej največjega uspeha slovenskega smučanja na tej ravni. Podobno je bilo na letošnjih olimpijskih igrah v Sočiju, kjer je po spodletelem poskusu slalomskega napada delovala tako poklapano, da bi le redko kdo pomislil, da se pogovarja z dvakratno olimpijsko prvakinjo.

Tudi zaključni del sezone je bil za Tino prežet z negativno energijo, ki je preprečevala bistrost misli in trezen pogled na prihodnost. V zvezi s slednjo je kajpak jasno, da ima škarje in platno v rokah predvsem tekmovalka sama. Prav nikomur ni nič dolžna, še najmanj sebi. Po drugi strani pa ima zanesljivo še dovolj moči in tehnične podkovanosti za vsaj eno dodatno rezultatsko in tudi finančno uspešno sezono. A predpogoj je kajpak motivacija. Mazejeva namreč lahko na najvišjih obratih, ki ji prinašajo konkurenčnost, deluje le, če jo žene z motivom prepojena odločnost.

Brezvoljne Tine Maze, ki bi se na štart oktobrske tekme na ledeniku Rettenbach nad Söldnom postavila brez jasno izklesanega cilja in osebnega prepričanja o dobri pripravljenosti in uresničljivosti začrtane izvedbe, zanesljivo ne bomo (več) videli.