Tadeja še ni vrgla puške v koruzo

Brankovič Likozarjeva se je lani po dveletnem premoru vrnila v biatlonsko karavano, a ji kakšnega vidnejšega rezultata ni uspelo zabeležiti. Prav zaradi tega je v vodstvu slovenske reprezentance obstajala bojazen, da se bo tudi 31-letna Cerkljanka odločila tako kot njena kolegica Dijana Ravnikar in puško ter smuči dokončno postavila v kot. A je ''Tedi'' vendarle našla motivacijo za še eno naporno tekmovalno sezono, v kateri pa si seveda želi izboljšati lansko 62. mesto v skupnem seštevku svetovnega pokala. ''V letošnjo sezono sem šla povsem sproščeno. Po lanski, ko sem se vrnila … Začetek je bil zelo težak, na koncu sezone pa sem bila že prava, tudi občutki so se vrnili. Prav zato sem si rekla, da bom vztrajala še eno leto. Letos sem trenirala po načrtu, od začetka do sedaj. Počutim se kot prejšnja leta,'' nam je povedala tekmovalka, ki je v karieri šestkrat stala na stopničkah za zmagovalke, dvakrat je bila zelo blizu zmagi, a ostala brez nje ter dodala: ''Zagotovo ne bom zadovoljna z uvrstitvami okoli 40. mesta, vseeno pa sem tako kot na koncu prejšnje sezone povsem neobremenjena. Predvsem hočem sebi dokazati, česa sem sposobna po dveh letih premora. Če mi bo šlo streljanje tako kot na treningih in bom dobro počutje s hitrih treningov prenesla tudi na tekme, lahko računam tudi na visoke uvrstitve. Uvrščati se želim čim višje in na tem bom delala.''

'Sem na ravni, ko se bo dalo kaj narediti'

Na prihajajočo sezono, ki se čez dober teden dni začenja na Švedskem, se je Brankovič Likozarjeva pripravljala pretežno na Pokljuki, česar je bila nadvse vesela, nov biatlonski center na Rudnem polju pa je pravzaprav odločilno vplival na njeno podaljšanje kariere vrhunske športnice. ''To je bil v bistvu glavni dejavnik pri moji odločitvi, predvsem zato ker sem lahko doma in imam hčerko praktično ves čas s seboj. Ko je sezona si sicer na poti, pomembno pa je, da sem vsaj priprave opravila v bližini družine,'' nam je še pojasnila izkušena članica čete trenerja Tomaša Kosa, ki je izolacija zaradi domačih treningov ne skrbi preveč: ''Pravih primerjav s tekmicami nimam, zanašam se predvsem na svoj občutek, že v prejšnjih letih sem dala veliko na počutje. Na treningih spremljamo pulz in prek grafov imam dober vpogled v svojo pripravljenost. Sem na ravni, ko se bo dalo kaj narediti.''

Brankovič Likozarjeva bo v sezoni 2010/11 ena od zgolj treh slovenskih predstavnic v svetovnem pokalu, njeni reprezentančni kolegici sta še Teja Gregorin in Andreja Mali, zato ženske štafete Slovenija nima. Prav zato se bodo dekleta lahko popolnoma posvetila individualnim dosežkom, zaradi nekaj tekem manj pa bržkone tudi utrujenost ali prenasičenost zanje ne bo smela biti kakšna težava.