Poškodbo izbil iz glave, smučanja niti na rajski plaži ne

Rok Perko: poletne priprave, še daleč od snega ...

"Tako dobro na kondicijske priprave še nisem prišel pripravljen. To mi omogoča, da hitreje lovim ritem, na koncu pa se bo to poznalo pri želeni nadgradnji," ob koncu drugega od skupno štirih tednov strnjenih reprezentančnih kondicijskih priprav na Goriškem zadovoljno poudarja Rok Perko, ki je preteklo sezono prekinil zaradi decembrske poškodbe v Val Gardeni. Ob padcu med ogrevalnim smučanjem si je zlomil levo mečnico, strgal vezi v gležnju in zlomil spodnji del nadlahtnice na levi roki.

Pravi, da je to zdaj že zgodovina. Že ob koncu sezone se je namreč po intenzivni in natančno vodeni rehabilitaciji vrnil na sneg, zato ima zdaj v mislih le zimo 2016/17. "Težave sem rešil v dveh mesecih in pol. Zdaj lahko treniram brez zadržkov in sem povsem konkurenčen sotekmovalcem. V glavi ali telesu ne čutim, da sem bil poškodovan. Na to sem ponosen," pravi tržiški Ljubljančan.

Od najboljše sezone že tri leta  15. 12. bodo od uspeha kariere (drugega mesta na smuku v Val Gardeni) minila že štiri leta.

Čeprav je prav danes dopolnil 31 let, kar ga med smukači še ne uvršča med veterane, pa je Perko ob odsotnosti Andreja Šporna, ki bo osrednji del kondicijskih priprav opravil individualno, med pripravljalnim taborom na Goriškem z naskokom najstarejši smučarski reprezentant. A bolj kot oddaljenost od letnice rojstva ga vznemirja oddaljenost od najboljših dosežkov. Predvsem zaradi zdravstvenih težav v zadnjih dveh zimah ni vknjižil niti ene točke svetovnega pokala, leta 2014 se jih je na njegovem računu znašlo deset, od konca najboljše sezone (2012/13), v kateri se je podpisal tudi pod edino uvrstitev na stopničke za zmagovalce, pa so minila že debela tri leta.

"Že lani sem se psihološko pripravil do te mere, da sem napadal na vso moč. Žal zaradi poškodbe nisem dočakal evropskega dela sezone. Ne smem razmišljati ali taktizirati. Svoje telo moram spraviti na najvišjo točko in se z vsemi izkušnjami metati po hribu navzdol. Verjamem, da mi to lahko prinese vrhunske dosežke. Takšne sem že dosegal in jih še bom," odločno napoveduje Perko, ki se je že spomladi lotil tudi projekta izboljševanja štartnega izhodišča, dodaten delež pa bo skušal iztržiti še septembra v Čilu.

"Že ko sem državno prvenstvo končal za Boštjanom Klinetom in Andrejem Špornom, sem bil zadovoljen. Jasno, želim še boljšo številko. A ob tem se vedno rad spominjam Carla Janke, ki se je po vseh težavah v Lake Louisu na drugo mesto zavihtel s številko 65," dodaja.

O smučanju tudi na Šrilanki

Čeprav brez želenih rezultatov v zadnjih letih, pa Perko vztraja, da ga smučanje stalno navdihuje. Da si športa ne zna izbiti iz glave, si je dokazal tudi pred tedni, ko se je z ženo Tjašo in sinovoma potikal po Šrilanki. "Hočeš ali nočeš, smučanje se ti vsake toliko časa prikrade v glavo. Obenem pa znam vseskozi skrbeti tudi za ohranjanje telesne pripravljenosti," pravi slovenski smukač, sicer navdušen nad družinskim popotovanjem. "Nabirali smo si pomembne življenjske izkušnje. Spoznavali smo novo okolje, drugačne kulture in način razmišljanja. Veseli me, da sva z ženo otrokoma pokazala, da so na svetu tudi ljudje z drugačno barvo kože," o družinskem umiku pripoveduje Rok Perko.